odškodninska odgovornost za razžalitev časti in dobrega imena
Sentenca
Pri presoji civilnega delikta razžalitve dobrega imena in časti, ki ga Obligacijski zakonik izrecno ne definira, se protipravnost ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti presoja po kriterijih kazenske zakonodaje, ki ureja kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Protipravnost je izključena, če gre za resnične trditve ali ravnanja, ki so v okviru zakonsko dopustnih izjem (npr. izvrševanje uradne dolžnosti ali upravičenih interesov).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da objava na spletu, ki je bila odziv na predhodne medijske izjave tožnika in je temeljila na dejstvih o disciplinskem postopku, ne predstavlja protipravnega ravnanja, temveč dopustno kritiko.
VSC Sodba Cp 394/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da vsebina odgovora na anonimno pismo ni bila objektivno žaljiva in ni vsebovala kritike tožničinega dela, zato zahtevek za odškodnino ni bil utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 368/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da kritika župana, čeprav ironična in robata, ni presegla dopustnih meja, saj je bila usmerjena v vprašanja lokalne skupnosti in ne v osebno diskreditacijo.
VSL sodba I Cp 227/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da uporaba pogojnika in vrednotenje vsebine v celotnem kontekstu članka nista izkazala namena zaničevanja, ki bi utemeljeval odškodninsko odgovornost zaradi razžalitve.
Sodba II Ips 952/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji protipravnosti ravnanja kot elementa civilnega delikta uporabilo določbe kazenske zakonodaje o razžaliti in žaljivi obdolžitvi.
VSL sodba II Cp 2513/2009 — Višje sodišče v Ljubljani