odškodninska odgovornost za razžalitev dobrega imena
Sentenca
Pri presoji odškodninske odgovornosti za poseg v dobro ime in čast s podanim mnenjem je bistvenega pomena ugotovitev, ali je imel toženec zaničevalni namen. V primerih, ko mnenja ni mogoče povsem ločiti od dejstev, mora sodišče presoditi, ali je izražanje preseglo meje dopustne kritike, pri čemer je treba upoštevati javni interes in položaj vpletenih subjektov (179. člen OZ). Svoboda govora je v zadevah splošnega pomena širša, zato zgolj ostra kritika dela javnih subjektov brez namena zaničevanja ne utemeljuje odškodninske odgovornosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da izjave toženca o ravnanju občinske oblasti niso vsebovale zaničevalnega namena, temveč so predstavljale dopustno izražanje mnenja v okviru civilne iniciative.
Sklep II DoR 200/2013 — Vrhovno sodišče