odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove
Sentenca
Zdravstvena ustanova odgovarja za škodo, ki nastane pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, če je podana kršitev pravil zdravstvene stroke ali pravil asepse. Tožnik mora dokazati obstoj škode, protipravno ravnanje osebja in vzročno zvezo med tem ravnanjem ter nastalo škodo (131. člen OZ). V primerih bolnišničnih okužb mora oškodovanec izkazati, da je vir okužbe izviral iz sfere izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma da je do prenosa prišlo zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri varovanju zdravja pacienta.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo odgovornost zaradi opustitve pravočasne diagnoze rakavega obolenja, kar je pacientki preprečilo možnost uspešnejšega zdravljenja.
VSL Sodba in sklep II Cp 1173/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu treba izhajati iz razumnih zahtev, da se pacientu ne onemogoči sodno varstvo.
VSL Sklep II Cp 2161/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 3 ZPP · 247. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 -
Zdravstvena ustanova (bolnišnica) solidarno odgovarja za škodo, povzročeno s protipravnim predlogom za prisilno hospitalizacijo, ki ni bil izveden v skladu s predpisanimi postopki.
VSRS Sodba II Ips 190/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V konkretnem primeru se je zdravstvena ustanova razbremenila odgovornosti, ker je dokazala, da je bilo zdravljenje pokojnika izvedeno v skladu s standardi skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL sodba I Cp 1152/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razlikovalo med odškodninsko odgovornostjo zaradi strokovne napake in odgovornostjo zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti pri zobozdravstvenem zdravljenju.
VSL sklep II Cp 3008/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 147. člen OZ · 147. člen, odstavek 1 OZ · 240. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZZDej · 45. člen ZZDej · 47. člen -
Sodišče je poudarilo visoko stopnjo skrbnosti pri uporabi elektrokirurškega noža, kjer morajo izvajalci preprečiti škodo, ki bi nastala zaradi neustreznega ravnanja z vlažnimi podlagami ali drugimi tehničnimi dejavniki med operacijo.
Sodba II Ips 288/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da je do ohromelosti obraznega živca prišlo zaradi naravnega poteka bolezni in ne zaradi strokovne napake pri operativnem posegu.
Sodba II Ips 334/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnici ni uspelo dokazati, da bi do rupture rotatorne manšete prišlo zaradi nepravilnega izvajanja fizikalne terapije s strani bolnišničnega osebja.
Sodba II Ips 129/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji nestrokovnega ravnanja zdravnika merilo ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste, pri čemer se presoja tudi ustreznost pojasnilne dolžnosti glede tveganj posega.
VSL sklep II Cp 2084/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zdravstveni ustanovi ni mogoče očitati napake pri transfuziji, saj virus hepatitisa C v času okužbe še ni bil odkrit in standardi testiranja niso obstajali.
Sodba II Ips 889/2009 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je poškodba živčnih vlaken med operacijo ušesa posledica strokovne medicinske napake, ne pa neizogibnega zapleta.
Sodba II Ips 1145/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja dolžnega ravnanja medicinske sestre v zdravstveni ustanovi podvržena strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL sodba II Cp 2932/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da je bil vir okužbe zunanji oziroma da je bolnišnično osebje ravnalo v nasprotju s pravili asepse, zato vzročna zveza med ravnanjem ustanove in okužbo z virusom ni bila potrjena.
VSK sodba Cp 436/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izostanek pojasnilne dolžnosti ni odločilen, ker je bilo konzervativno zdravljenje varnejše od operativnega in je dejansko privedlo do izboljšanja tožnikovega stanja.
Sodba II Ips 141/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri presoji pravilnosti zdravljenja merila skrbnosti vežejo na standarde zdravstvene ustanove, ne na subjektivno skrbnost posameznega zdravnika.
VSM sklep Cp 997/96 — Višje sodišče v Mariboru