odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda
Sentenca
Zdravstveni zavod kot strokovnjak na svojem področju odgovarja za škodo, ki pacientu nastane zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri izbiri in rednem preverjanju ustreznosti zdravstvenih pripomočkov. Odgovornost temelji na predpostavki krivde, pri čemer mora zavod ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (131. člen OZ). Dolžnost preverjanja obsega tako zagotavljanje tehnične brezhibnosti pripomočkov kot tudi njihovo prilagoditev individualnim potrebam in fizičnim lastnostim pacienta.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o preskrbi s krvjo (ZPKrv-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (Pravilnik o strokovno medicinski…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo solidarno odgovornost zavoda in zavarovalnice za škodo, nastalo zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti pri odvzemu krvi.
VSL Sodba in sklep II Cp 362/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker sodišče ni ugotovilo zdravniške napake in ker je bilo ugotovljeno, da tožnici škoda ni nastala, saj je bilo njeno zdravstveno stanje po operaciji boljše kot pred njo.
VSRS sklep II DoR 26/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zdravnik ni ravnal protipravno, ker je izključil urgentno ogrožujoče stanje in pacienta pravilno usmeril na osebnega zdravnika, pri čemer kasnejša diagnoza zloma reber ni bila nujna posledica opustitve dolžne skrbnosti ob prvem pregledu.
VSL sodba II Cp 438/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da mora biti oskrba štirimesečnega pacienta v bolnišnici usmerjena v preprečevanje poškodb ob morebitnih trzljajih, pri čemer se od tožnikov ne more zahtevati natančnega opisa vsakega posameznega varnostnega ukrepa.
Sodba II Ips 315/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali odločitev zdravstvenega organa o zmožnosti za delo predstavlja protipravno ravnanje, če je bila kasneje v sodnem postopku odpravljena, čeprav je bila sprejeta na podlagi osebnega pregleda in zdravstvene dokumentacije.
VDSS sklep Psp 152/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženec ni uspel dokazati, da je bila premestitev tožnice v psihiatrično bolnišnico medicinsko indicirana in v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, zato se ni mogel razbremeniti odškodninske odgovornosti.
VSL sodba I Cp 1944/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zdravstveni zavod ni odškodninsko odgovoren za samomor pacienta, če je bil nadzor ustrezen in so bili varnostni ukrepi prilagojeni pacientovemu zdravstvenemu stanju, ne da bi pri tem kršili njegovo osebnostno integriteto.
Sodba II Ips 854/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati, da je med operativnim posegom prejela splošno anestezijo, ki naj bi bila po njenih navedbah vzrok za nastalo škodo, zato je bila odgovornost zavoda izključena.
Sodba II Ips 1031/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zdravstveni zavod odškodninsko odgovoren za padec pacienta, ker ni preveril ustreznosti bergel glede na pacientovo telesno težo in ni izvajal rednega nadzora nad njihovo brezhibnostjo.
VSK sodba Cp 538/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da pri laparoskopiji ni prišlo do kršitve medicinske doktrine in da je bila tožnica ustrezno seznanjena z riziki posega, zato odškodninska odgovornost ni podana.
Sodba II Ips 816/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bolnišnica ni odgovorna za škodo, ker se je redka bolezen (trombofilija) manifestirala šele med hospitalizacijo, diagnostika pa je bila sicer izvedena v skladu z doktrino za predvidljiva stanja.
Sodba II Ips 819/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da samomor pacienta v času hospitalizacije ne pomeni avtomatične kršitve medicinske doktrine, če je bil nadzor nad pacientom izveden v skladu s strokovnimi standardi in terapija ustrezna.
VSL sodba II Cp 1355/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odgovornost bolnišnice je bila ugotovljena zaradi prepozne odločitve za vakuumsko ekstrakcijo ploda v situaciji, ko bi bilo glede na medicinske indikacije treba ukrepati hitreje.
Sodba II Ips 671/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bilo ravnanje osebja pri izvajanju preiskave v skladu s pravili stroke in da ni prišlo do kršitve pojasnilne dolžnosti, zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
VSL sodba I Cp 2008/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo odgovornost bolnišnice za smrt pacienta zaradi bakterijske okužbe, ki je bila posledica nesterilne nege.
Sodba in sklep II Ips 524/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkljiva predoperativna organizacija in opustitev določenih preiskav nista bili v vzročni zvezi s poškodbo sečevoda, saj poškodba ni bila preprečljiva niti z opravljenimi preiskavami.
Sodba II Ips 581/2004 — Vrhovno sodišče