odškodninska renta
Sentenca
Odškodninska renta je denarna oblika povrnitve premoženjske škode, ki nastane zaradi popolne ali delne izgube zaslužka oziroma zmanjšanja življenjskih potreb zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja. Odgovorna oseba je dolžna plačevati rento v mesečnih obrokih, pri čemer se višina rente lahko valorizira glede na spremenjene življenjske stroške. Pravica do rente temelji na trajni naravi škode, ki se kaže v nezmožnosti za delo ali povečanih potrebah oškodovanca, in traja, dokler obstajajo razlogi za njeno izplačevanje (188. in 195. člen ZOR).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevo za valorizacijo rente z rastjo življenjskih stroškov in višino rente ni vezalo na bodoče uskladitve invalidske pokojnine.
VSL Sodba in sklep II Cp 189/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena OZ · 132. člen ZPIZ-1 · 8. člen ZPP · 154. člen ZPP · 163. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 449. člen ZST-1 · 15. člen ZST-1 · 15. člen, odstavek 2 ZST-1 · 15. člen, odstavek 4 ZST-1 · 34. člen -
Sodišče je poudarilo, da zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka zaradi zdravstvenih omejitev ostaja pravno relevantna ne glede na kasnejšo prekinitev delovnega razmerja oškodovanke.
VSRS Sodba VIII Ips 53/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 174. člen -
Sodišče je pri izračunu rente upoštevalo razliko med plačo, ki bi jo oškodovanec prejemal na prejšnjem delovnem mestu, in njegovo trenutno plačo na drugem delovnem mestu v tujini.
VSRS Sodba II Ips 103/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri dokazovanju izgubljenega dobička zaradi uničenih možnosti za nadaljnji razvoj (npr. nedokončan študij) doseči mejni prag verjetnosti, ki presega 50 %.
VSC Sklep Cp 149/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za avtomatično revalorizacijo rente, ker tožnik ni podal ustreznih trditev o spremenjenih okoliščinah.
VSL sodba II Cp 2228/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila invalidnina pravilno upoštevana pri odmeri rente, zaradi česar je sodišče ni moglo ponovno upoštevati pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi se izognilo dvojnemu upoštevanju iste okoliščine.
VSL sodba I Cp 941/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da renta ne sme biti avtomatično omejena na datum upokojitve, saj bi takšna omejitev prezrla dinamiko življenjskih okoliščin in spremembe v pokojninskem sistemu.
VSL sklep II Cp 2859/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 376. člen -
Sodišče je pojasnilo, da prikrajšanje pri zaslužku zaradi invalidnosti III. kategorije vključuje razliko med polnim delovnim časom in dejansko zmožnostjo opravljanja dela, pri čemer se prejeto delno nadomestilo za invalidnost odšteje od celotne škode.
VDSS sodba in sklep Pdp 990/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izbira metode valorizacije predstavlja materialnopravno vprašanje, zato tožnik z ugovorom zoper izbrano metodo ni prekludiran.
Sodba in sklep II Ips 78/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za rento, ker tožnik ni dokazal izgube zaslužka, saj mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi poškodbe, njegova invalidnost III. kategorije pa mu še vedno omogoča zaposlitev.
Sodba in sklep II Ips 726/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da renta za bodočo škodo pripada tudi v primeru neupravičene obsodbe, če je dokazano zmanjšanje bodočih prejemkov, kot sta pokojnina ali razlika v plači.
VSL sodba in sklep II Cp 3962/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrnilo celoten zahtevek za rento zgolj zato, ker tožnik ni dokazal prejemanja plače v višini povprečne plače v gospodarstvu, čeprav obstoj prikrajšanja ni bil izključen.
Sklep II Ips 548/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv izpolnitve pogojev za redno upokojitev (vključno z beneficirano delovno dobo) na trajanje obveznosti plačevanja rente, ki nadomešča izpad dohodka iz zaposlitve.
VSL sklep II Cp 1376/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajnost postopka v razmerah visoke inflacije ne sme biti v škodo oškodovanca pri določanju višine rente.
Sodba II Ips 563/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja delodajalca in kasnejša upokojitev ne pomenita avtomatične podlage za rento, če ni dokazana neposredna vzročna zveza med poškodbo in izgubo zaslužka.
Sodba VIII Ips 10/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izvedensko mnenje ni zanesljivo odgovorilo na vprašanje, ali bi bil tožnik invalidsko upokojen tudi brez posledic obravnavane prometne nesreče.
VSM sklep Cp 446/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri rente zavrnilo upoštevanje dohodkov v tujini, ker je ugotovilo, da bi oškodovanec ob normalnem teku stvari živel in delal v Republiki Sloveniji.
Sodba II Ips 352/95 — Vrhovno sodišče