odstop dednega deleža
Sentenca
Odstop dednega deleža v korist sodediča (drugi odstavek 136. člena ZD) se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine, ki ji sledi razpolaganje z dednim deležem. Odstopnik s takšnim ravnanjem ohrani položaj dediča, saj je odstop mogoč le, če dedič dediščino predhodno sprejme. Za razliko od odpovedi dediščini, ki pomeni dokončen izstop iz kroga dedičev, odstop dednega deleža pomeni prenos že pridobljene pravice na drugega sodediča.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru dedič ni mogel uveljavljati odstopa dednega deleža sodediča za naknadno najdeno premoženje na podlagi izjave, podane v prvotnem zapuščinskem postopku.
VSL Sklep II Cp 1021/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izjava o odstopu dednega deleža ni univerzalna in ne zajema premoženja, ki je bilo odkrito šele po pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju.
VSL Sklep I Cp 555/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru izjava o odstopu dednega deleža ni imela učinkov, ker oseba, ki ji je bil delež odstopljen, v času podaje izjave ni imela statusa sodediča.
VSM Sklep I Cp 779/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZD · 103. člen ZD · 104. člen ZD · 136. člen ZD · 136. člen, odstavek 2 ZD · 137. člen ZD · 137. člen, odstavek 2 ZD · 137. člen, odstavek 3 ZD · 146. člen ZD · 146. člen, odstavek 1 ZD · 163. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 2 -
Pritožnik se je zmotno štel za osebo, ki ni več dedič, čeprav je zgolj odstopil svoj delež, kar je vplivalo na presojo o koliziji interesov pri zastopanju.
VSL Sklep II Cp 324/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila izjava o odstopu dednega deleža na denacionaliziranem premoženju veljavna, zaradi česar je pridobitelj upravičen do povečanega dednega deleža.
VSM Sodba I Cp 390/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da dedič, ki odstopi svoj delež v korist sodediča, ne izgubi statusa dediča, kar je pomembno za presojo procesnih upravičenj v zapuščinskem postopku.
VSL Sklep II Cp 439/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se toženka ni mogla izogniti odgovornosti za dolgove zapustnika s sklicevanjem na odstop dednega deleža sodedinji, saj takšen odstop ne pomeni odpovedi dediščini.
VSM Sodba I Cp 797/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bil odstop dednega deleža mogoč izključno v okviru zapuščinskega postopka, in potrdilo veljavnost takšne izjave tudi v pravdnem postopku.
VSL Sodba I Cp 388/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 360. člen ZD · 136. člen ZD · 136. člen, odstavek 2 ZD · 141. člen ZD · 141. člen, odstavek 2 ZD · 223. člen ZD · 224. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 396. člen -
Sodišče je potrdilo, da je odstop dednega deleža veljavno dejanje dediča, ki ga ni mogoče naknadno izpodbijati zgolj zaradi kasnejšega obžalovanja ali trditve o nevednosti glede pravnih posledic dednega dogovora.
VSL Sklep II Cp 283/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da odstop dednega deleža sodediču ne pomeni odpovedi dediščini po 133. členu ZD, temveč sprejem dediščine, zato se za pozneje najdeno premoženje dedičeva pravica do dedovanja ohrani.
VSL sklep I Cp 2383/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izjava o odstopu dednega deleža ni učinkovala na premoženje, ki je bilo v zapuščino vključeno naknadno na podlagi postopka denacionalizacije.
VSL sklep I Cp 1367/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDen · 80. člen -
V obravnavanem primeru sta dediča podala izjavo o odstopu deleža, ki je bila pogojno vezana na smrt ali odtujitev premoženja s strani obdarjenega dediča, kar je sodišče štelo za nedopustno v okviru instituta odpovedi dediščini.
VSL sklep I Cp 3899/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožničino zahtevo, da se izjava o odstopu dednega deleža iz prvotnega sklepa o dedovanju avtomatično uporabi tudi za naknadno najdeno premoženje.
VSL sklep I Cp 4068/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dedni dogovor, s katerim dediči odstopijo svoj delež določenemu dediču, ne zajema avtomatično premoženja, ki je bilo najdeno šele po pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju.
VSL sklep II Cp 1126/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izjave dedičev, ki so bile podane kot odpoved v korist določenih oseb, pravno prekvalificiralo v odstop dednega deleža, kar vpliva na pravilno ugotovitev dednih deležev v sklepu o dedovanju.
VSM sklep I Cp 486/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba zoper sklep o dedovanju ni pravno sredstvo za razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža zaradi zatrjevane prevare ali zmote.
VSL sklep I Cp 540/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če so se dediči v prvotnem postopku odpovedali dediščini v korist določenega dediča.
VSL sklep I Cp 4200/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo obličnostne zahteve za odstop dednega deleža glede na časovno fazo zapuščinskega postopka (pred ali po pravnomočnosti sklepa o dedovanju).
Sodba in sklep II Ips 51/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče o omejitvi uporabe instituta odstopa dednega deleža izključno na zakonito dedovanje.
VSK sklep I Cp 587/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Dedič je neuspešno uveljavljal neveljavnost izjave o odstopu dednega deleža z navedbami o zmedenosti in vplivu tretje osebe, kar ni zadostovalo za izkaz prisile ali zmote.
VSC sklep Cp 1131/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da dedni dogovor o odstopu deleža ustvari obligacijsko razmerje neodvisno od kasnejšega sklepa o dedovanju.
Sodba in sklep II Ips 303/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru dogovor o odplačnem odstopu dednega deleža ni vseboval roka za izplačilo, zato ni predstavljal izvršilnega naslova in je terjatev zastarala v petletnem roku.
Sodba II Ips 619/95 — Vrhovno sodišče