odstop od dvostranske pogodbe
Sentenca
Pri dvostranskih pogodbah odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve ni odvisno zgolj od dejstva delne neizpolnitve, temveč od presoje, ali iz vseh okoliščin primera jasno izhaja, da pogodbena stranka svoje obveznosti v prihodnje ne bo izpolnila. Odstop od pogodbe je mogoč z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, pri čemer stranka ohrani pravico do odškodnine (103. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo upravičenost odstopa od limitne pogodbe, pri čemer je toženec ugovarjal pomanjkanje predhodnega roka za odpravo kršitev.
VSL Sodba I Cp 1648/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da štipenditor ne more odstopiti od pogodbe in zahtevati vračila štipendije, če je sam saniral kršitev dolžnosti obveščanja in je glavni pogodbeni namen (zaključek študija) še vedno dosegljiv.
VSRS Sodba II Ips 50/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pisna izjava o odstopu od leasing pogodb ni bila veljavna, ker je stranka s svojim dejanskim ravnanjem (nadaljevanje izvajanja pogodb) pokazala, da nima resničnega namena odstopiti.
VSK Sodba Cpg 35/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji koristi tožnice zaradi vrnitve predmeta leasinga izhajalo iz vrednosti, določene v pogodbi, ker tožnica ni uspela dokazati drugačne tržne vrednosti.
VSRS sodba II Ips 286/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj delna neizpolnitev založniške pogodbe ne zadošča za avtomatičen odstop, če ni izkazana gotovost o neizpolnitvi obveznosti v celoti.
VSL sodba in sklep I Cp 470/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni mogla odstopiti od leasing pogodbe, ker sama ni izpolnila obveznosti izročitve predmeta leasinga, s čimer niso bile podane predpostavke za odstop.
VSL sklep I Cpg 795/2012 — Višje sodišče v Ljubljani