odstop od podjemne pogodbe
Sentenca
Naročnik lahko od podjemne pogodbe odstopi brez določitve dodatnega roka za izpolnitev, če je rok bistvena sestavina pogodbe in je podjemnik v zamudi, zaradi katere je očitno, da posla ne bo pravočasno končal (prvi odstavek 628. člena OZ). Če rok ni bistvena sestavina pogodbe, je naročnik upravičen do odstopa brez dodatnega roka le, če zaradi zamude očitno nima več interesa za izpolnitev (drugi odstavek 628. člena OZ). V vseh drugih primerih zamude mora upnik za odstop od pogodbe dolžniku najprej pustiti primeren dodatni rok (105. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da naročnik ni dolžan plačati opravljenega dela podjemnika, ker je bil delno zgrajen nadstrešek zaradi slabe gradnje neuporaben in je moral biti v celoti odstranjen.
VSM Sodba I Cp 827/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala uporabo 627. člena OZ za prekinitev pogodbe, saj je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas z dogovorjenim odpovednim rokom, kar zahteva redno odpoved in ne odstopa zaradi kršitev.
VSM Sodba I Cp 555/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je opozorilo na napačno uporabo 648. člena OZ za presojo upravičenosti odstopa od pogodbe, saj se ta člen nanaša na naročnikovo pravico do odstopa brez krivdnih razlogov in posledično višino plačila.
VSM Sklep I Cpg 50/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da odstop ni veljaven, če naročnik le dan po tem, ko je še izkazoval interes za izpolnitev, odstopi od pogodbe z utemeljitvijo, da podjemnik obveznosti ne bo izpolnil v primernem roku.
VSL Sodba I Cpg 365/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je določitev dodatnega roka po 105. členu OZ nepotrebna le v primerih, ko je interes za izpolnitev zaradi zamude že očitno prenehal, kar je izjema od splošnega pravila o obveznem dodatnem roku.
VSRS Sodba III Ips 46/2020 — Vrhovno sodišče
-
Toženka ni mogla uspešno uveljavljati kršitev pogodbe, saj podjemnice ni opozorila na domnevne nepravilnosti niti ji ni določila roka za odpravo napak.
VSL Sodba II Cpg 364/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napaka v manjšem segmentu pogodbenih obveznosti ne predstavlja podlage za odstop od pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 1318/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožničin kondikcijski zahtevek ni utemeljen, ker pogodba ni bila razvezana z odstopno izjavo, ampak je ostala v veljavi.
VSL sodba in sklep I Cpg 1006/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni imela pravice do odstopa od pogodbe, saj izvedba tožene stranke ni bila v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji.
VSL sodba I Cpg 360/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo posledic razveze odločilen izvirni vzrok v sferi naročnika, ne glede na to, katera stranka formalno uresniči odstopno pravico.
VSL sodba in sklep I Cpg 122/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri naročilu stavbnega pohištva kot enotnega paketa se neizpolnitev znatnega dela obveznosti (npr. neustrezna vrata) šteje za napako, zaradi katere je celotna izpolnitev neuporabna v smislu 638. člena OZ.
VSK sodba Cp 265/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da se naročnik lahko izogne plačilu pogodbenega nadomestila ob odstopu le, če izkaže utemeljene poslovne razloge, kot sta nedoseganje dogovorjenih ciljev ali plana, h katerim se je podjemnik zavezal.
Sodba III Ips 226/2008 — Vrhovno sodišče