odstop od sodne prakse
Sentenca
Odstop od sodne prakse kot razlog za dovoljenost revizije je podan, če odločitev sodišča prve stopnje nasprotuje ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča. Revident mora izkazati, da je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno stališče, ki je v neposrednem nasprotju z obstoječo prakso. Če sodišče prve stopnje spornega stališča ni uporabilo kot podlago za svojo odločitev, odstop od sodne prakse ni izkazan.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o varstvu konkurence (ZVK)
- Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik o izvajanju zakona o d…)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v obravnavani zadevi ustrezno obrazložilo razloge za odstop od predhodne odločitve v identični zadevi.
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more samovoljno ignorirati pravnih stališč, ki so bila zavzeta v sodbah Vrhovnega sodišča glede interpretacije davčnih predpisov.
UPRS Sodba II U 382/2019-18 — Upravno sodišče
-
Sodišči nižjih stopenj nista ponudili prepričljivih razlogov za odstop od ustaljene sodne prakse glede lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini.
VSRS Sklep II Ips 9/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je brez obrazložitve ignoriralo obstoječo sodno prakso glede aktivne legitimacije pri tožbah zaradi vlaganj v tujo nepremičnino.
VSRS Sklep II Ips 1/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je pritožbeno sodišče utemeljeno odstopilo od ustaljene prakse pri presoji vpliva preživninskih prispevkov tretjih oseb na materialne zmožnosti staršev.
VSRS Sklep II Ips 259/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vztrajanje pri lastnih materialnopravnih zaključkih ob predložitvi novih argumentov ne pomeni samovolje, tudi če so bili prejšnji zaključki s strani višjega sodišča označeni za zmotne.
VSL sodba V Cpg 1119/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Pravilnik o izvajanju zakona o d… · 13. člen Pravilnik o izvajanju zakona o d… · 13. člen, odstavek 1 ZASP · 122. člen ZASP · 130. člen ZASP · 130. člen, odstavek 1 ZASP · 153. člen ZASP · 156. člen ZASP · 156. člen, odstavek 1 ZASP · 156. člen, odstavek 2 ZASP · 156. člen, odstavek 4 ZASP · 157. člen ZASP · 157. člen, odstavek 1 ZASP · 157. člen, odstavek 4 ZASP · 157. člen, odstavek 6 ZASP · 157. člen, odstavek 7 ZASP · 157.a člen ZASP · 157.a člen, odstavek 1 ZASP · 157.a člen, odstavek 2 ZASP · 157.b člen ZASP · 157.b člen, odstavek 1 ZASP · 157.b člen, odstavek 3 ZASP · 157.e člen ZASP · 157.e člen, odstavek 1 ZASP · 157.e člen, odstavek 1, točka 1 ZASP · 158. člen ZASP · 158. člen, odstavek 1 ZASP · 158. člen, odstavek 2 ZASP · 159. člen ZASP · 159. člen, odstavek 4 ZASP · 164. člen ZASP · 164. člen, odstavek 1 ZASP · 168. člen ZASP · 168. člen, odstavek 3 -
Revident ni uspel izkazati bistvene enakosti dejanskega in pravnega stanja med obravnavano zadevo in judikatom, na katerega se je skliceval.
Sklep X Ips 407/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba punctuma v uvodu revizije ne zadostuje za izkaz dovoljenosti revizije, če ni hkrati vsebinsko utemeljeno pomembno pravno vprašanje.
Sklep X Ips 271/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker revident ni izkazal odstopa od sodne prakse z ustrezno primerjavo pravnega in dejanskega stanja v obravnavani zadevi.
Sklep X Ips 496/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora revident pri uveljavljanju odstopa od sodne prakse izkazati bistveno enakost primerov.
Sklep X Ips 171/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijo, ker je presodilo, da se konkretna zadeva glede določitve funkcionalnega zemljišča v postopku denacionalizacije dejansko in pravno razlikuje od sodne prakse, na katero se je sklicevala stranka.
Sklep X Ips 491/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da je bila sprememba pravnega stališča v primerjavi s prejšnjimi odločbami ustrezno obrazložena in utemeljena z drugačnim dejanskim stanjem.
Sklep Dsp 63/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posamezna sodba nižjega sodišča ne more biti podlaga za dokazovanje odstopa od ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na zgolj eno sodno odločbo ne zadostuje za dokazovanje odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more utemeljiti odstopa od sodne prakse zgolj s sklicevanjem na eno samo sodbo, še zlasti ne na odločitev nižjega sodišča.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo, zakaj odstopa od enotne sodne prakse, na katero se je skliceval pritožnik.
-
Višje sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je brez obrazložitve odstopilo od ustaljenega stališča glede zastaralnega roka za zakonske zamudne obresti od judikatnih terjatev.
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na sodno prakso iz časa veljavnosti ZDR90 in prejšnjih predpisov ZPIZ, ker se je zakonodaja v vmesnem času bistveno spremenila.
Sklep VIII Pri 39/2006 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnica ni izkazala očitka o odstopu od sodne prakse, ker so bili primeri, s katerimi je utemeljevala ustavno pritožbo, bistveno različni od obravnavanega primera.
-
Pritožnik ni uspel izkazati odstopa od sodne prakse, ker se je skliceval na odločitev okrajnega sodišča in ni dokazal, da gre za istovrstno zadevo v primerjavi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča.
-
Pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da bi očitke o neenakopravnem položaju predhodno uveljavljal že v rednem pravdnem postopku.
-
Revizijskih očitkov o odstopu od sodne prakse nižjih sodišč ni mogoče uspešno uveljavljati zoper odločitev Vrhovnega sodišča.
-
Pritožnica ni uspela izkazati odstopa od sodne prakse, ker se je sklicevala zgolj na odločbo prvostopenjskega sodišča v svojem primeru, namesto na primerljive odločitve višjih ali enakostopenjskih sodišč.
-
Pritožnica ni uspela izkazati odstopa od sodne prakse zgolj s pavšalno navedbo, da sodišča v Sloveniji v podobnih primerih odločajo drugače.
-
Sodišče je poudarilo, da ena sama drugačna sodba ne zadostuje za dokazovanje odstopa od sodne prakse.
-
Pritožnica je Vrhovnemu sodišču neutemeljeno očitala odstop od sodne prakse, ker ni sledilo stališču Višjega delovnega in socialnega sodišča iz druge, vsebinsko podobne zadeve.
-
Pritožnica je neutemeljeno skušala dokazati odstop od sodne prakse s predložitvijo sodb sodišč prve stopnje, namesto da bi izkazala drugačno odločanje Vrhovnega sodišča v vsebinsko primerljivih zadevah.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo razlogov za odstop od ustaljene sodne prakse pri presoji pravnih učinkov asignacijske pogodbe v stečajnem postopku.
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava z upravnimi odločbami ne more utemeljiti očitka o kršitvi načela enakosti pred zakonom zaradi odstopa od sodne prakse.
-
Pritožnik ni uspel dokazati odstopa od sodne prakse, ker je svoje trditve opiral na starejše odločitve sodišč prve stopnje v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi Vrhovno sodišče v primerljivih zadevah odločalo drugače, saj je bilo izpodbijano stališče skladno z ustaljeno sodno prakso.
-
Pritožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, ker ni predložil relevantnih sodb Vrhovnega sodišča, ampak se je skliceval zgolj na sodbe nižjih sodišč in tuje sodne prakse.
-
Pritožnik je neutemeljeno zatrjeval odstop od sodne prakse na podlagi odločitev sodišč prve stopnje, ki jih je višje sodišče v konkretni zadevi zavrnilo.