odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe v stečaju
Sentenca
Stečajni dolžnik lahko odstopi od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, če za takšno odločitev pridobi soglasje sodišča (267. člen ZFPPIPP). Sodišče mora pri presoji soglasja preveriti, ali je odstop utemeljen z vidika povečanja stečajne mase oziroma doseganja ugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Odločitev sodišča mora vsebovati jasno obrazložitev in ekonomsko utemeljitev (izračun), ki primerja koristi odstopa od pogodbe z učinki vztrajanja pri pogodbeni izpolnitvi, sicer odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da upravitelj za uresničitev odstopne pravice ne potrebuje predhodne izjave nasprotni stranki, temveč zadošča pridobitev sodnega soglasja, pri čemer dolžnik ni uspel izpodbiti predvidevanja o večji ekonomski koristi odstopa.
VSL sklep Cst 442/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o soglasju k odstopu od pogodbe, ker iz predloga upravitelja in obrazložitve sklepa ni bila razvidna ekonomska utemeljenost odstopa za stečajno maso v primerjavi z izpolnitvijo pogodbe.
VSL sklep Cst 52/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 267. člen -
Sodišče je presodilo, da po razvezi podjemne pogodbe v stečaju tožeča stranka ne more več zahtevati izročitve bančne garancije, s tem pa je odpadla tudi pravna podlaga za plačilo zadržnine kot stroška stečajnega postopka.
VSC sodba in sklep Cpg 368/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ker je soglasje k odstopu od več pogodb utemeljilo zgolj s povzetkom predloga stečajnega upravitelja, ne da bi samo navedlo razloge za oceno o ugodnejših pogojih za poplačilo upnikov.
VSC sklep I Cpg 167/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o soglasju za odstop od pogodb, ker izrek ni vseboval konkretne navedbe pogodb, temveč se je skliceval na manjkajočo prilogo, zaradi česar je postal nerazumljiv.
VSL sklep Cst 203/2011 — Višje sodišče v Ljubljani