odstop terjatve (cesija)
Sentenca
Odstop terjatve je pravni posel, s katerim odstopnik prenese svojo terjatev na prevzemnika, za kar dolžnikova privolitev ni potrebna (419. člen OZ). Za dolžnika postane odstop pravno relevanten šele z obvestitvijo o odstopu; do tega trenutka je izpolnitev obveznosti odstopniku veljavna in dolžnika oprosti obveznosti, razen če je dolžnik za odstop vedel. Obvestitev dolžnika tako predstavlja ključni element za učinkovanje prenosa terjatve v razmerju do dolžnika.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da lahko dolžnik zaradi prehoda terjatve na novega upnika uveljavlja ugovor zmanjšanja obveznosti zaradi kasnejše spremembe sodnih odločb.
VSL Sodba II Cp 1942/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ne more ugovarjati pomanjkanju pogodbenega odnosa zgolj na podlagi odsotnosti privolitve pri cesiji.
VSL Sodba I Cpg 27/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo aktivno legitimacijo tožnice na podlagi ugotovitve, da je bil dolžnik o prenosu terjatve s strani odstopnika na prevzemnika ustrezno obveščen.
VSC Sodba Cp 362/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka je s podpisom pogodbe o odstopu terjatve, pri kateri je sodelovala kot dolžnik, potrdila obstoj terjatve, zato kasnejših ugovorov o neobstoju terjatve odstopnika ni mogla več uspešno uveljavljati.
VSL Sodba I Cpg 1065/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da prevzemnik terjatve lahko uveljavlja pridobljeno terjatev v procesni pobot, če tožnikov položaj zaradi tega ni slabši, kot bi bil v primeru izpolnitve obveznosti do prvotnega upnika.
VSRS Sodba II Ips 64/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da z učinkovito izvedeno cesijo tožeča stranka izgubi pravico terjati izpolnitev v višini prenesene terjatve, ne glede na način, kako je predhodno zapirala svoje odprte terjatve do toženca.
VSL Sodba I Cpg 1286/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za uspeh z ugovorom izpolnitve staremu upniku mora dolžnik izkazati, da je izpolnitev opravil pred prejemom obvestila o odstopu in da v tistem trenutku za odstop terjatve ni vedel.
VSL Sodba I Cpg 1147/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila dolžnikova obveznost plačila geodetskih storitev utemeljena na podlagi dejstva, da je bil dolžnik o cesiji obveščen, zato je moral plačilo opraviti prevzemniku terjatve.
VSL Sodba II Cp 1027/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklenitev cesijske pogodbe med cedentom in cesionarjem ne predstavlja obnovitvenega razloga, saj učinki cesije v razmerju do dolžnika nastopijo šele z njegovo obvestitvijo.
VSL sklep II Cp 555/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je dolžnik s podpisom izjave na osnutku pogodbe o odstopu terjatve v konkretnem primeru podal pripoznavo dolga, kar je izključilo možnost uveljavljanja ugovorov iz temeljnega razmerja v razmerju do dobrovernega prevzemnika.
VSM sodba I Cpg 152/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja omogoča dolžniku uveljavljanje ugovora ničnosti pogodbe tudi v razmerju do novega upnika (cesionarja).
Sklep II Ips 661/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da terjatev za vračilo preplačanih davčnih obresti ni izvzeta iz pravnega prometa in se lahko veljavno prenese s cesijo, tudi če obstajajo nasprotujoči si interesi upnikov v izvršilnem postopku.
Sklep II Ips 322/2008 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je kot dolžnica v razmerju do nove upnice (prevzemnice) upravičena uveljavljati ugovore, ki bi jih sicer imela proti stečajnemu dolžniku (odstopniku), vključno z ugovorom prenehanja terjatve s pobotom.
VSC sodba Cp 1006/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik ni uspel dokazati veljavnega prenosa terjatve, ker odstopnik v pogodbi o odstopu terjatve ni izkazal statusa dejanskega upnika oziroma posojilodajalca v razmerju do tožencev.
Sodba II Ips 253/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za odstop terjatve iz naslova vlaganj v dom, pri čemer je sodišče poudarilo, da se položaj dolžnice s prenosom terjatve na novega upnika ni spremenil.
Sodba II Ips 857/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obvestilo dolžniku o odstopu terjatve ni pogoj za veljavnost prenosa, temveč le za preprečitev dolžnikove izpolnitve prvotnemu upniku; zamuda dolžnika se prenese na prevzemnika neodvisno od trenutka obvestila.
VSC sodba Cp 586/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila dolžnikova izpolnitev prvotnemu upniku veljavna, ker je bila opravljena pred obvestilom o odstopu terjatve na novega upnika.
VSK sklep II Cp 1844/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožena stranka se ni oprostila obveznosti, ker je po prejetem obvestilu o cesiji plačilo pomotoma izvedla prvotnemu upniku namesto novemu.
Sodba III Ips 2/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je banka s cesijsko pogodbo na zavarovalnico prenesla vse pravice iz kreditne pogodbe, vključno s pravico do izterjave zapadlih pogodbenih obresti.
VSK sodba in sklep Cp 1312/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je mogoče s pogodbo o odstopu terjatve prenesti upravičenje do vložitve zahtevka za vrnitev nacionaliziranega lokala, saj gre za obligacijski zahtevek, ne za stvarno pravico.
Sklep II Ips 293/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev pogodbe o odstopu terjatve ne zadostuje za dokazovanje terjatve, če dolžnik ugovarja njenemu obstoju ali višini.
VSL sodba Cpg 767/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik, ki je sodeloval pri podpisu cesijske pogodbe, ne more uveljavljati nevarnosti dvojnega plačila zaradi obstoja vzporednih pravd, saj je dolžnost cedenta, da v skladu z zakonom izroči vse listine novemu upniku.
VSM sodba Cpg 441/92 — Višje sodišče v Mariboru