odstop terjatve s pogodbo
Sentenca
Upnik lahko s pogodbo prenese svojo terjatev na tretjo osebo (prevzemnika), razen če je prenos z zakonom prepovedan, če je terjatev osebne narave ali če njena narava nasprotuje prenosu (417. člen OZ). Prevzemnik pridobi terjatev z vsemi pravicami, ki jih je imel odstopnik, dolžnik pa lahko proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do trenutka, ko je zvedel za odstop (421. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Dolžnik (cesus) lahko tudi po odstopu terjatve odstopi od temeljne pogodbe, iz katere izvira cedirana terjatev, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, kar pomeni, da terjatev preneha obstajati.
VSL Sodba I Cpg 529/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Neuspešna notifikacija dolžnika o odstopu terjatve pred začetkom sodnega postopka ne predstavlja ovire za pravno veljavnost cesije oziroma za uveljavljanje zahtevka s strani cesionarja.
VSL sodba I Cp 2186/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da preživninska terjatev ohrani svojo osebnostno naravo in s tem neprenosljivost tudi po tem, ko je že zapadla in so bili stroški preživljanja dejansko že pokriti iz sredstev tretje osebe.
VSL sklep IV Cp 3028/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 417. člen -
Sodišče je presodilo, da zaradi dogovorjenega odložnega pogoja (popolno plačilo terjatve) terjatev ni prešla na prevzemnika, zato je prvotna upnica ohranila aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo.
VSL sklep III Cp 157/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni mogla enostransko odstopiti od cesijskega dogovora, ker je bil ta sestavni del širše kupoprodajne pogodbe, ki ni bila razdrta.
VSL sodba I Cp 827/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve postala zakonita imetnica terjatve, ki jo je predhodno zavarovala s plačilom dolga namesto dolžnika.
Sodba II Ips 105/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more ugovarjati veljavnosti cesije na podlagi razmerij med cedentom in cesionarjem, razen če je sam pravni posel odstopa neveljaven zaradi kršitev kogentnih predpisov (npr. pomanjkanje soglasja pristojnega organa pri razpolaganju s premoženjem mladoletnika).
Sodba II Ips 101/96 — Vrhovno sodišče