odvetniška odškodninska odgovornost
Sentenca
Odvetnik odgovarja za škodo, ki jo naročitelju povzroči s kršitvijo poklicne skrbnosti pri opravljanju zastopanja. Za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti kumulativno izpolnjene predpostavke civilnega delikta, vključno z vzročno zvezo med odvetnikovo opustitvijo in nastalo škodo. Če bi bila terjatev naročitelja v sodnem postopku neuspešna ne glede na odvetnikovo ravnanje, vzročna zveza med opustitvijo in škodo ni podana, zato odškodninska odgovornost odvetnika ne nastopi (6. člen OZ, 768. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je odškodnino zahteval zaradi opustitve plačila sodne takse s strani odvetnice, zaradi česar je bil njegov ugovor v izvršilnem postopku zavržen, posledično pa je bila izterjana terjatev iz naslova obresti po kreditni pogodbi.
VSRS Sodba II Ips 161/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odvetnikova opustitev skrbnosti pri zastopanju v izvršilnem postopku ni povzročila škode, ker tožnik v sodnem sporu z banko objektivno ne bi mogel uspeti.
VSL sodba II Cp 1888/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik bi moral za uveljavitev odškodnine zaradi opustitve vložitve ustavne pritožbe zatrjevati in dokazati pretežno verjetnost uspeha z ustavno pritožbo, če bi bila ta pravočasno in pravilno vložena.
VSL sodba II Cp 32/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odvetnik ne sme samovoljno opustiti vložitve pravnega sredstva brez predhodnega posveta s stranko, tudi če meni, da tožba ne bi bila uspešna.
Sklep II Ips 204/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ne bi uspel v odškodninski pravdi zoper državo zaradi poškodbe pri nogometu, saj niso bili izkazani elementi protipravnosti, zato opustitev odvetnika ni povzročila pravno priznane škode.
Sodba II Ips 15/2007 — Vrhovno sodišče