ogrožanje varnosti
Sentenca
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti stori, kdor ogrozi varnost druge osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo. Bistveni element kaznivega dejanja je objektivna verodostojnost grožnje, ki mora biti pri oškodovancu sposobna vzbuditi utemeljen občutek ogroženosti. Pregon za to dejanje se začne na predlog oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je dejanje, ki je bilo prvotno kvalificirano kot surovo ravnanje, prekvalificiralo v ogrožanje varnosti zaradi ugotovljene stopnje prizadetosti otrokovega dostojanstva.
VSL sodba II Kp 16665/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji resnosti grožnje celovito obravnavati tudi navedbe obdolženca o predhodnem ravnanju oškodovanca, saj lahko te okoliščine vplivajo na oceno verodostojnosti in utemeljenost obtožbe.
Sodba I Ips 55124/2010-55 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker oškodovanki na glavni obravnavi ni predočilo zapisnika o sprejemu kazenske ovadbe, ko se ta ni spomnila podrobnosti grožnje, kar je povzročilo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
VSC sklep Cp 38/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru grožnja z ustrelitvijo ni bila ocenjena kot resna, saj obdolženec ni imel orožja in ni izkazal namena uresničitve grožnje.
VSC sodba Kp 63/2005 — Višje sodišče v Celju
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno z nevarnim manevrom z osebnim avtomobilom, zaradi katerega je moral oškodovanec odskočiti in je pri tem utrpel telesne poškodbe.
VSL sodba I Kp 906/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Grožnja je bila izrečena delavki sodišča, vsebovala pa je napoved poboja, kar je sodišče ocenilo kot resno grožnjo v smislu 145. člena KZ.
VSL sodba I Kp 731/99 — Višje sodišče v Ljubljani