olajševalne okoliščine pri odmeri kazni
Sentenca
Zdravstveno stanje obdolženca praviloma ne predstavlja olajševalne okoliščine, če je bila bolezen podana že v času storitve kaznivega dejanja in storilca ni odvrnila od protipravnega ravnanja. Sodišče pri odmeri kazni presoja le tiste okoliščine, ki so pomembne za presojo teže kaznivega dejanja in storilčeve osebnosti, pri čemer bolezen sama po sebi ne upravičuje znižanja kazni, če je v okviru zavoda za prestajanje kazni zapora omogočeno ustrezno zdravljenje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da obdolženčeve zdravstvene težave ne morejo biti olajševalna okoliščina, saj so obstajale že pred storitvijo dejanja in ne vplivajo na zmožnost prestajanja kazni.
VSM Sodba III Kp 37228/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 308. člen KZ-1 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1 · 308. člen, odstavek 6 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2 KZ-1 · 50. člen KZ-1 · 51. člen KZ-1 · 51. člen, odstavek 1 KZ-1 · 51. člen, odstavek 1, točka 2 ZIKS-1 · 12. člen ZIKS-1 · 81. člen ZKP · 129.a člen ZKP · 374. člen ZKP · 374. člen, odstavek 1 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 1 ZKP · 95. člen, odstavek 4 ZKP · 98. člen ZKP · 98. člen, odstavek 1 -
Sodišče je utemeljeno zavrnilo upoštevanje zdravstvenih težav obdolženca kot olajševalne okoliščine, ker obramba zanje ni predlagala nobenih dokazov in njihova teža ni bila izkazana.
VSM Sodba IV Kp 28025/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da priznanje in razkritje sostorilcev šele v pritožbi, po tem ko je obdolženec na prvi stopnji navajal neresnične podatke o sostorilcih, ne more biti olajševalna okoliščina.
VSC sodba Kp 297/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot zmotno zavrnilo stališče, da nekaznovanost ne more biti olajševalna okoliščina, ker je spoštovanje zakonov dolžnost vsakega državljana.
VSL sodba I Kp 29/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot tehtno olajševalno okoliščino pri odmeri kazni zapora upoštevalo dejstvo, da obdolženec skrbi za dva mladoletna otroka.
VSC sodba Kp 43/2000 — Višje sodišče v Celju