omejevanje človekovih pravic med prestajanjem kazni zapora
Sentenca
Prestajanje kazni zapora pomeni, da obsojenec uresničuje svoje pravice do zasebnosti, družinskega življenja in splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave RS) na specifičen način, ki ga narekuje narava same kazni. Takšna ureditev se ne šteje za omejevanje človekovih pravic v smislu tretjega odstavka 15. člena Ustave RS, temveč za način njihovega uresničevanja v okviru zakonsko določenih pogojev (drugi odstavek 15. člena Ustave RS). Obsojenec se ne more uspešno sklicevati na kršitev pravic, če s svojimi ravnanji sam odločilno vpliva na način njihovega uresničevanja v zavodu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da premestitev obsojenca v drug zavod zaradi ogrožanja varnosti in reda ne pomeni nedopustnega omejevanja njegovih človekovih pravic, saj je obsojenec sam s preprodajo drog in fizičnim nasiljem vplival na okoliščine bivanja.
sodba in sklep U 210/2005 — Upravno sodišče