omejitev izvršbe na kmetijske nepremičnine
Sentenca
Izvršba na kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta ni dopustna v obsegu, v katerem jih dolžnik nujno potrebuje za lastno preživljanje ter preživljanje članov svoje ožje družine ali drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (177. člen ZIZ). Varstvo se nanaša izključno na nujnost opravljanja dejavnosti za preživljanje dolžnika, ne pa na dejavnost kot tako. Dokazno breme za utemeljitev nujnosti teh nepremičnin za preživljanje nosi dolžnik, ki mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi konkretizirati dejstva, ki presegajo zgolj potrjevanje obstoja kmetijske dejavnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo opravljanja določene kmetijske dejavnosti (npr. govedoreja) in potreba po pripadajočem gospodarskem objektu še ne pomeni, da so te nepremičnine nujne za preživljanje dolžnika.
VSL Sklep I Ip 249/2023 — Višje sodišče v Ljubljani