omejitev izvršbe na plačo
Sentenca
Pri izvršbi na dolžnikove denarne prejemke iz delovnega razmerja mora sodišče upoštevati zakonsko določene omejitve, ki zagotavljajo dolžniku preživetje. Izvršba je dopustna le do dveh tretjin prejemkov, pri čemer mora dolžniku v vsakem primeru ostati znesek v zakonsko določeni višini minimalne plače (102. člen ZIZ). Sklep o izvršbi, ki te omejitve presega, je nezakonit in ga je treba v ugovornem postopku ustrezno spremeniti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni zgolj dolžan zatrjevati preživljanja družinskih članov, temveč mora izkazati tudi, da bo upnikova terjatev s preostalim sredstvom izvršbe v celoti poplačana.
VSC Sklep I Ip 141/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 102. člen -
Sodišče pojasnjuje, da je za zagotovitev enakega varovanega zneska za vse dolžnike odločilna bruto minimalna plača, čeprav je končni izračun vezan na neto prejemke.
VSL Sklep II Ip 52/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnost upoštevanja omejitev izvršbe na plačo predpostavlja, da je izplačevalec ob nakazilu zaveden o tem, da znesek predstavlja plačo.
VSM sodba I Cp 47/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi, ki je dovoljeval rubež v nasprotju z omejitvami iz 102. člena ZIZ, in določilo, da mora dolžniku ostati najmanj znesek zajamčene plače.
VSL sklep III Cp 907/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker v sklepu ni določno navedlo višine zarubljivega dela plače ob upoštevanju dolžničine preživninske obveznosti do dveh otrok.
VSL sklep II Cpg 146/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi; to vprašanje se rešuje šele v nadaljnji fazi izvršilnega postopka pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic več upnikov.
VSL sklep III Cp 2088/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je treba sklep o izvršbi dopolniti z izrecno navedbo, da dolžniku ob rubežu plače vselej ostane znesek v višini zajamčene plače.
VSL sklep III Cp 393/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo uporabo veljavnih določb ZIZ po prenehanju veljavnosti začasnega zadržanja s strani Ustavnega sodišča, kar je omogočilo rubež do dveh tretjin prejemkov ob upoštevanju preživljenskega minimuma.
VSK sklep Cp 451/99 — Višje sodišče v Kopru