omejitev pogodbene avtonomije v delovnem razmerju
Sentenca
Delodajalec in delavec sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžna upoštevati določbe zakonov in splošnih aktov, kar omejuje avtonomijo njunega pogodbenega dogovarjanja (9. člen ZDR-1). Delavec se ne more veljavno zavezati k obveznostim, ki zanj predstavljajo slabši položaj od tistega, ki ga določajo prisilni predpisi, niti se ne more veljavno odreči pravicam, ki mu jih zagotavljajo zakon ali splošni akti. Vsakršen dogovor, ki je v nasprotju s takšno ureditvijo, je pravno neveljaven, ne glede na prostovoljno sklenitev sporazuma.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da delavec zgolj s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki vsebuje obveznost vračila denarne nagrade brez zakonske podlage, ni veljavno pripoznal dolga, saj je takšna zaveza v nasprotju z omejeno pogodbeno avtonomijo.
VDSS sodba Pdp 392/2016 — Višje delovno in socialno sodišče