omejitve izvršbe na denarne prejemke

Sentenca

Pri izvršbi na dolžnikove denarne prejemke iz delovnega razmerja veljajo zakonske omejitve, ki zagotavljajo dolžniku določen minimalni znesek za preživljanje (102. člen ZIZ). Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, se upošteva ugodnejša omejitev izvršbe, vendar mora dolžnik to obveznost izkazati z javno listino. Izvrševalec sklepa o izvršbi je dolžan upoštevati to dejstvo, če je izkazano, razen če upnik v postopku utemeljeno nasprotuje obstoju takšne obveznosti.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik preživninsko obveznost izkazati z javno listino, upnik pa mora v odgovoru na ugovor takšnim trditvam nasprotovati, sicer se štejejo za priznane.

    VSC Sklep I Ip 300/2023 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je pojasnilo, da novela ZIZ-J ni zahtevala retroaktivne spremembe že pravnomočnih sklepov o izvršbi zaradi spremenjenih omejitev na denarne prejemke.

    VSM sklep I Ip 1207/2014 — Višje sodišče v Mariboru

  • Določilo 102. člena ZIZ predstavlja nujno omejitev izvršilnih dejanj, ki ščiti dolžnikov eksistenčni minimum ne glede na predlagano sredstvo izvršbe.

    VSC sklep I Cp 1423/2006 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je v konkretnem primeru napačno dovolilo izvršbo na tretjino plače, ne da bi pri tem upoštevalo zakonsko določen znesek, ki mora dolžniku nujno ostati za preživetje.

    Sklep II Ips 199/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretni zadevi omejilo rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, ker bi sicer prišlo do posega v sredstva, ki so nujna za opravljanje dejavnosti in preživljanje.

    VSL sklep III Cp 1129/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da se zakonske omejitve izvršbe na prejemke ne raztezajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih.

    VSL sklep III Cp 802/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri