opis prekrška
Sentenca
Opis prekrška v plačilnem nalogu ali obdolžilnem predlogu mora vsebovati vse objektivne zakonske znake prekrška, ki so potrebni za pravno opredelitev dejanja. Subjektivni odnos storilca do dejanja (namen, krivda) je predmet dokazovanja in sodne obrazložitve, zato ga ni treba podrobno navajati v samem opisu dejanja. Za prekrške veljajo enaka merila konkretiziranosti opisa kot za kazniva dejanja, pri čemer se upošteva narava prekrška kot manj hude kršitve (156. člen ZP-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zakonskega znaka namena oviranja prometa po 4. členu ZCes-1 ni treba izrecno opisovati v izreku akta o prekršku, saj gre za subjektivni element, ki se ugotavlja v postopku.
VSRS Sodba IV Ips 3/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so izrazi kot 'užaljena', 'prestrašena' in 'vznemirjena' dovolj jasni in ne zahtevajo dodatne konkretizacije, če izhajajo iz opisa storilčevega ravnanja.
VSK Sodba PRp 332/2024 — Višje sodišče v Kopru