oporočna sposobnost
Sentenca
Pri izpodbijanju veljavnosti oporoke zaradi oporočiteljeve oporočne nesposobnosti ali drugih napak volje materialno pravo zahteva postavitev oblikovalnega zahtevka, s katerim se zahteva razveljavitev oporoke oziroma pravnega dejanja. Ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti takšne listine ni sklepčen, saj pravno varstvo v dednem pravu v primeru izpodbojnosti zahteva konstitutivno sodno odločbo, ki poseže v pravno razmerje (61. člen Zakona o dedovanju).
Iz posameznih sodb
-
Pritožnikoma ni uspelo izpodbiti domneve oporočne sposobnosti zapustnice, zato je njun zahtevek za razveljavitev oporoke ocenjen kot manj verjeten.
VSL Sklep III Cp 306/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bila zapustniku odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševnih težav šele leta po sestavi oporoke, ne pomeni domneve o njegovi nerazsodnosti v času sestave oporoke.
VSM Sodba I Cp 822/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti poudarilo, da vrsta demence ni pomembna, temveč je bistven dejanski upad umskih sposobnosti, ki zapustniku onemogoča razumevanje posledic podpisa oporoke.
VSL Sodba II Cp 2004/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedbe o zapustnikovih preteklih izjavah o nameravanem razpolaganju s premoženjem ne vplivajo na ugotovljeno oporočno sposobnost v času sestave oporoke.
VSL Sodba I Cp 1146/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da priče v vsakdanjih okoliščinah niso mogle zaznati vrzeli v mentalnih sposobnostih zapustnice, saj za pogovor o vsakdanjih stvareh ni bilo potrebno aktivirati višjih razumskih dejavnosti.
VSL Sodba in sklep I Cp 1844/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti upoštevalo, da je bila druga oporoka, sestavljena istega dne, že pravnomočno razveljavljena zaradi ugotovljene nesposobnosti zapustnika za razsojanje.
VSL Sklep II Cp 1652/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da breme dokazovanja nerazsodnosti zapustnika v času testiranja nosi tisti, ki oporoko izpodbija, tudi če je bila zapustniku pred tem odvzeta poslovna sposobnost.
VSL Sodba I Cp 1940/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Skladnost med motivom za zapustitev premoženja in oporočno voljo ne dokazuje sposobnosti za razsojanje, saj je lahko le indic, ne pa zadosten dokaz za sposobnost neodvisnega odločanja.
VSL Sodba II Cp 794/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti dementne osebe sledilo izvedenskemu mnenju, ki je ocenilo stopnjo kognitivne prizadetosti v času sestave oporoke, kljub nasprotnim trditvam pritožnika o zmožnosti zapustnice za pogovor s sosedi.
VSL Sodba II Cp 2277/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 59. člen -
V konkretnem primeru je bila oporočna nesposobnost ugotovljena zaradi dementnosti, vsestranske dezorientiranosti in nezmožnosti zavedanja pravnih posledic podpisa oporoke.
VSC Sodba Cp 34/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti kot bistvene dokaze upoštevalo izvedensko mnenje psihiatrične stroke, medtem ko je navedbe o alkoholiziranosti zavrnilo kot nedovoljeno pritožbeno novoto.
VSL Sodba II Cp 1518/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila oporoka razveljavljena zaradi ugotovljenega pomanjkanja zapustnikove oporočne sposobnosti.
VSL Sodba II Cp 1402/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji oporočne sposobnosti treba upoštevati blažja merila kot pri poslovni sposobnosti.
VSL Sklep I Cp 387/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 59. člen ZD · 59. člen, odstavek 1 ZD · 59. člen, odstavek 2 ZD · 59. člen, odstavek 3 ZD · 61. člen ZD · 61. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za pravno učinkovito razpolaganje s premoženjem nujno, da je zapustnik sposoben svojo voljo in nagibe pravno veljavno izoblikovati, kar demenca lahko onemogoči.
VSL Sodba I Cp 567/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 61. člen -
Sodišče je neveljavnost oporoke ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki je pri zapustniku v času podpisa oporoke diagnosticiralo hujši psihoorganski sindrom, neopredeljeno demenco in odvisnost od alkohola.
VSC Sodba Cp 56/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej če je zapustnik le navidezno pritrjeval vsebini oporoke.
VSL sodba in sklep II Cp 831/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik zaradi demence v času podpisa oporok ni bil sposoben razumeti njihove vsebine in posledic, kar je narekovalo razveljavitev oporok.
VSRS sodba II Ips 198/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev dveh oporok zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje, ki naj bi bila posledica duševne bolezni.
VSL sodba II Cp 1070/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da je oporočno sposobnost mogoče ugotavljati izključno z izvedencem, pri čemer je zanemarilo pomen drugih dokazov.
VSL sodba in sklep I Cp 125/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da težavnost dokazovanja oporočne nesposobnosti zaradi smrti zapustnika ne opravičuje znižanja dokaznega standarda.
VSL sodba II Cp 248/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v pravdnem postopku ni dolžno presojati veljavnosti listin (npr. domnevne lastnoročne oporoke), ki v času zapuščinske obravnave niso bile predložene in niso bile predmet izpodbijanja.
VSL sodba I Cp 1673/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da slabo fizično stanje oporočiteljice ni zadosten dokaz za pomanjkanje sposobnosti za razsojanje v trenutku sestave oporoke.
VSL sodba II Cp 307/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je zahtevek na ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke zaradi napake volje nesklepčen, če tožeča stranka ni postavila oblikovalnega zahtevka za razveljavitev.
VSL sodba I Cp 4108/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo odvzema poslovne sposobnosti v preteklosti avtomatično ne izključuje oporočne sposobnosti v času sestave oporoke.
VSC sklep Cp 806/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeči stranki sta trdili, da oporočitelj zaradi zlorabe alkohola ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj, vendar nista uspeli dokazati nesposobnosti za izražanje volje.
VSL sodba II Cp 1359/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med pomanjkanjem voljne komponente (59. člen ZD) in napakami volje zaradi zunanjih vplivov (60. člen ZD), pri čemer je poudarilo, da je za razsojanje nujna prisotnost obeh komponent.
Sodba II Ips 445/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadni lastnoročni posegi oporočiteljice v že obstoječo oporoko potrjujejo njen obstoječi namen testiranja (animus testandi) in s tem njeno oporočno sposobnost.
Sodba II Ips 788/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila neveljavnost oporoke ugotovljena zaradi psihoorganskega sindroma in demence zapustnice, ki sta ji preprečevala razumevanje pomena in posledic njene oporočne izjave.
Sodba II Ips 596/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj laično pričanje o videzu prisebnosti oporočitelja ne more nadomestiti strokovne ocene izvedenca medicinske stroke pri presoji oporočne sposobnosti v primeru vpliva zdravil na miselno sfero.
VSK sodba I Cp 1020/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je oporoka neveljavna, ker je bila sestavljena dva dni pred smrtjo oporočitelja, ki zaradi hude in nepopravljive okvare možganskega in osebnostnega funkcioniranja ni bil več sposoben za razsojanje.
Sodba II Ips 35/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila presoja oporočne sposobnosti vezana na vprašanje vpliva dolgotrajnega alkoholizma na zapustnikovo sposobnost racionalnega razpolaganja s premoženjem.
Sodba II Ips 8/2004 — Vrhovno sodišče
-
Dokazno breme za dokazovanje oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje v trenutku sestave oporoke nosi tožeča stranka, ki zahteva razveljavitev oporoke.
Sodba II Ips 115/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti v konkretnem primeru oprlo odločitev na izvedensko mnenje medicinske stroke.
VSL sodba in sklep I Cp 1557/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv kroničnega alkoholizma in občasnih stanj akutne opitosti na sposobnost razumevanja pomena oporočne izjave v konkretnem primeru.
Sodba II Ips 510/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti upoštevalo izvedensko mnenje o psihičnem stanju oporočitelja, vključno z oceno osebnostnih motenj in vpliva odvisnosti od alkohola na sposobnost razsojanja v trenutku sestave oporoke.
VSL sodba I Cp 482/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da medicinska dokumentacija in izvedenska mnenja predstavljajo ključne dokaze za presojo oporočne sposobnosti v času sestave oporoke.
Sodba II Ips 434/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo oporočno sposobnost zapustnice, ki je bila zaradi možganske kapi motorično prizadeta, pri čemer je preverjalo, ali je bila kljub zdravstvenim težavam sposobna razumeti pomen oporočnega razpolaganja.
VSC sodba Cp 600/99 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila oporoka razglašena za neveljavno, ker je izvedensko mnenje nevropsihiatra potrdilo, da zapustnica zaradi senilne demence v času zapisa ni bila sposobna za razsojanje.
Sodba II Ips 417/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji veljavnosti oporoke raziskati vse zatrjevane razloge za neveljavnost, vključno z oporočno nesposobnostjo zapustnika.
Sklep II Ips 482/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev založitve predujma za izvedenca s strani tožeče stranke ne pomeni avtomatične potrditve oporočiteljeve razsodnosti, vendar v odsotnosti izvedenskega mnenja tožeča stranka ni uspela dokazati trditvene podlage o nerazsodnosti.
VSL sodba I Cp 253/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zapis v oporoki o odsotnosti znakov duševne bolezni ne izključuje možnosti nerazsodnosti, zato je nujna pridobitev medicinske dokumentacije in strokovno mnenje izvedenca.
VSL sklep II Cp 121/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpovedbe prič brez strokovnega znanja ne morejo nadomestiti strokovne ocene izvedenca psihiatra pri presoji duševnega zdravja in oporočne sposobnosti zapustnika.
VSL sodba I Cp 1295/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji oporočne sposobnosti zapustnikov upoštevalo mnenje izvedenca psihiatra glede vpliva dolgotrajne bolezni in terapije na sposobnost razsojanja.
Sodba II Ips 658/92 — Vrhovno sodišče