oporočno dedovanje

Sentenca

Oporočno dedovanje temelji na svobodni volji zapustnika, ki z oporoko razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Za veljavnost oporoke morajo biti izpolnjene zakonske zahteve glede oblike in vsebine, pri čemer se domneva pristnost oporoke, dokler ni v postopku dokazano nasprotno. Stranka, ki oporeka oporočnemu dedovanju, mora svoje navedbe o neveljavnosti oporoke substancirati z dokazi, golo nestrinjanje ali navajanje zunanjih okoliščin pa ne zadostuje za izpodbijanje sklepa o dedovanju (8. člen ZD).

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

  • Pritožnica ni uspela izpodbiti veljavnosti oporoke, saj je bila na zapuščinski obravnavi prisotna in seznanjena s posledicami, svojih očitkov o neveljavnosti pa ni podprla z ustreznimi dokazi.

    VSL Sklep II Cp 17/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Zapustnik je v oporoki kot dediča določil sorodnika, ki bo zanj skrbel do smrti, kar je sodišče v tem primeru interpretiralo v povezavi z dejansko skrbjo, ki jo je izvajala zunajzakonska partnerica.

    VSC Sodba Cp 494/2017 — Višje sodišče v Celju

Viri