opravičljiva pravna zmota
Sentenca
Pravna zmota je podana, ko storilec ne ve, da je njegovo dejanje prepovedano, vendar je za njeno opravičljivost potrebno, da storilec kljub dolžni skrbnosti ni mogel vedeti za protipravnost svojega ravnanja. V prekrškovnem postopku se določbe o pravni zmoti uporabljajo smiselno prek kazenskega zakonika (8. člen ZP-1, 31. člen KZ-1). Zmota ni opravičljiva, če izhaja iz napačnega subjektivnega tolmačenja pravnih norm ali če se storilec zanese na neformalna zagotovila tretjih oseb, ki niso pristojne za avtoritativno razlago prava.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
Iz posameznih sodb
-
Obdolženca sta bila v opravičljivi pravni zmoti od trenutka, ko sta utemeljeno domnevala, da sta zaradi osredotočenosti suma kaznivega dejanja upravičena odkloniti sodelovanje z davčnim organom.
VSL Sodba in sklep VII Kp 47041/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Mladoletnik se ni mogel uspešno sklicevati na pravno zmoto, saj je iz njegovega ravnanja po storitvi dejanja izhajalo, da se je zavedal protipravnosti svojega početja.
VSM Sklep II Kp 796/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da storilčevo prepričanje o dovoljenosti ribolova na podlagi zagotovil tujih organov ne predstavlja opravičljive pravne zmote.
VSK Sodba PRp 45/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost cestnega prevoza, se ne more sklicevati na pravno zmoto glede obveznosti posedovanja licence v vozilu, saj mora kot profesionalni subjekt poznati pravila svoje dejavnosti.
VSL sodba PRp 346/2013 — Višje sodišče v Ljubljani