oprostitev dolžnosti pričevanja
Sentenca
Osebe, navedene v 236. členu ZKP (npr. zakonec, sorodniki, odvetnik, socialni delavec), so oproščene dolžnosti pričevanja o dejstvih, za katera so zvedele pri opravljanju svojega poklica ali v razmerju do obdolženca. Sodišče mora te osebe pred zaslišanjem poučiti o njihovi pravici, da odklonijo pričevanje, in ta pouk ter odgovor nanj zapisati v zapisnik. Izostanek pravnega pouka ne pomeni nujno nedovoljenosti dokaza, če priča dejansko ni izpovedovala o zaupnih dejstvih, zaščitenih s privilegijem, temveč le o lastnih zaznavah.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da med osebe, oproščene dolžnosti pričevanja zaradi sorodstva po svaštvu, spada tudi obdolženčeva snaha.
VSC Sklep III Kp 4053/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da izostanek pravnega pouka socialne delavke ni povzročil nedovoljenosti dokaza, ker priča ni izpovedovala o zaupnih dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke.
VSM sodba II Kp 19926/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da policisti niso osebe, za katere bi veljala privilegirana dolžnost molčečnosti zaradi poklicne skrivnosti po 5. točki prvega odstavka 236. člena ZKP.
VSK sklep II Kp 44371/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker oškodovanka ob zaslišanju v preiskovalni fazi ni bila poučena o pravnih posledicah odpovedi pričevanju v skladu z novelo ZKP, zato njena izpovedba brez ponovnega pouka na glavni obravnavi ni bila zakonit dokaz.
VSL sklep I Kp 1094/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uradni zaznamek o izjavi mladoletne oškodovanke ni nedovoljen dokaz, ker je bila oškodovanka pred preiskovalno sodnico poučena o pravici iz 236. člena ZKP in se je kljub temu odločila za pričanje.
Sodba I Ips 66/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno zaslišanje psihologinj, ki sta o dejstvih, izvedenih pri opravljanju poklica, pričali brez ustreznega razrešenja dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti.
Sodba I Ips 174/97 — Vrhovno sodišče