oprostitev objektivne odgovornosti

Sentenca

Imetnik nevarne stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma če je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali tretje osebe (153. člen OZ). Če je oškodovanec sam prispeval k nastanku škode, je imetnik lahko le deloma prost odgovornosti, pri čemer se odgovornost porazdeli glede na stopnjo prispevka oškodovanca k škodnemu dogodku.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je pri presoji odgovornosti za škodo, povzročeno z viličarjem, upoštevalo nepravilno parkiranje oškodovanke na dostavni poti in določilo 50-odstotni prispevek k nastali škodi.

    VSL Sodba II Cpg 445/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da delavčevo ravnanje ni bilo nepričakovano, zato ni podlage za njegovo soprispevanje k škodi, če delodajalec ni zagotovil varnega delovnega okolja.

    VSC sodba Cp 321/2016 — Višje sodišče v Celju

  • V konkretnem primeru je bila sporna presoja predvidljivosti in preprečljivosti ravnanja delavca, ki je kljub izrecnim navodilom delodajalca o varnem načinu rušenja objekta ravnal samovoljno in se poškodoval.

    Sklep II DoR 115/2010 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da voznik v naselju, v nočnem času in dežju, v bližini prehoda za pešce, mora računati na možnost nepravilnega prečkanja ceste s strani pešcev, zato element nepričakovanosti ni podan.

    VSL sodba II Cp 4495/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je oprostitev odgovornosti utemeljilo z dejstvom, da je pešakinja s svojim ravnanjem (nenadno stopanje na vozišče po tem, ko je dajala vtis, da ceste ne bo prečkala) vozniku onemogočila pravočasno reakcijo.

    VSK sodba Cp 1221/99 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavzelo stališče, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem na utečeno, a prepovedano prakso v delovnem procesu, ki je prispevala k nastanku škodnega dogodka.

    VSL sodba I Cp 1876/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožnikovo ravnanje z zapuščenim detonatorjem ni pretrgalo vzročne zveze, saj je bila opustitev nadzora nad nevarno stvarjo s strani tožene stranke ključna za nastanek škodnega dogodka.

    VSC sodba Cp 1303/98 — Višje sodišče v Celju

  • V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali ravnanje tretje osebe (gospa z vrečkami na tekočih stopnicah) pomeni izključni vzrok škode, ki imetnika stopnic oprošča objektivne odgovornosti.

    Sklep II Ips 36/96 — Vrhovno sodišče

Viri