oprostitev pričanja
Sentenca
Pravica do oprostitve pričanja (236. člen ZKP) je privilegij, ki ga zakon podeljuje določenim osebam v posebnem razmerju do obdolženca, vključno z zunajzakonskim partnerjem. Bistvo tega instituta je v varovanju osebnostnih in družinskih razmerij, pri čemer je odločilna volja privilegirane priče, ali bo pričala ali ne. Sodišče mora priči, za katero obstaja utemeljen sum, da spada v krog privilegiranih oseb, podati ustrezen pravni pouk o pravici do oprostitve pričanja, ne glede na njeno začetno izjavo o neobstoju takšnega razmerja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je dolžno presoditi obstoj zunajzakonske skupnosti kot dejanskega predpogoja za pravico do oprostitve pričanja, saj od tega zavisi zakonitost pridobljenih dokazov in pravilnost pravnega pouka priči.
VSL sklep I Kp 190/2005 — Višje sodišče v Ljubljani