osebna vročitev sodnih pisanj
Sentenca
Osebna vročitev sodnih pisanj (142. člen ZPP) je stroga procesna zahteva za vročanje ključnih procesnih aktov, kot so sodne odločbe. Za nastop fikcije vročitve mora biti pisanje vročeno na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva. Sodišče ne sme avtomatično šteti vročitve za opravljeno, če pisanje pošlje na naslov, ki je razviden iz drugih spisov, vendar ne ustreza dejanskemu prebivališču naslovnika. Če stranka spremeni naslov, ga mora sporočiti sodišču (145. člen ZPP), sicer se vročitev opravi s pritrditvijo na sodno desko.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o poštnih storitvah (ZPSto)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku (Pravilnik o ovojnici za vročanje…)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je vročilnica vsebovala protislovne navedbe o obstoju hišnega predalčnika, toženka pa je izkazala, da na naslovu v času vročanja ni dejansko prebivala.
VSL Sklep I Cp 1333/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen pravilnega ravnanja vročevalca pri vročanju v hišni predalčnik, ko naslovnik pisanja ne prevzame osebno.
VSC Sklep III Cpg 136/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neustrezen hišni predalčnik naslovnika ne pomeni, da se pisanje šteje za vročeno, če ni dokazano, da je bilo obvestilo o pošiljki dejansko puščeno na predvidenem mestu.
VDSS Sklep Pdp 176/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pravila o osebni vročitvi in fikciji vročitve uporabljajo tudi za naloge za plačilo sodne takse, pri čemer neuspešna neposredna vročitev ne pomeni neveljavnosti postopka.
VSRS Sklep Cp 30/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na neustreznost poštnega predalčnika, če je bila o prispeli pošiljki ustrezno obveščena in je opustila njen prevzem.
VDSS Sodba Pdp 546/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more izpodbiti domneve o resničnosti vročilnice kot javne listine zgolj s sklicevanjem na dogovor o hrambi pošiljk "poštno ležeče", če je bila vročitev opravljena v skladu z določbami ZPP.
VSL Sklep II Cpg 904/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Fikcija vročitve nastopi tudi v primeru neuporabnega ali nezaklenjenega hišnega predalčnika, saj je dolžnost stranke zagotoviti ustrezne pogoje za vročanje poštnih pošiljk v skladu s predpisi o poštnih storitvah.
VSL Sklep I Cpg 223/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neuspešno ugovarjala prejemu plačilnega naloga, saj je bila vročitev opravljena na naslovu, ki ga je sama navedla v pritožbi.
VSL Sodba in sklep II Cp 2199/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ker tožencu ni bilo mogoče očitati nedobrovernega ravnanja v zvezi z neprevzemom zamudne sodbe.
VDSS Sklep Pdp 811/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženka je ugovarjala pravilnosti vročitve sodbe, ker je bila ta vročena v poštni nabiralnik, kar je sodišče presojalo v kontekstu pravil o osebni vročitvi.
VSL sodba III Cp 2472/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da fikcija vročitve ni nastopila, ker toženec na naslovu, kjer je bila opravljena vročitev, dejansko ni bival, temveč je že dalj časa prebival v tujini.
VSL sklep II Cp 495/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 142. člen -
Sodišče je pojasnilo, da vročevalec nima zakonske podlage za puščanje sodnih pisanj na vratih poslovnega prostora, tudi če je tam mogoče pustiti obvestilo o pošiljki.
VSL sklep II Cpg 129/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila vročitev s fikcijo nepravilna, ker vročevalec ni pravilno ravnal ob ugotovitvi neuporabnosti hišnega predalčnika, kar je povzročilo kršitev načela kontradiktornosti.
VSL sklep II Cp 2980/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je vročitev plačilnega naloga za sodno takso pooblaščencu (odvetniku) štela za osebno vročitev stranki, zato je bila posledica neplačila takse v roku pravilna ustavitev postopka.
VSRS Sklep I Up 328/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga za oprostitev sodnih taks, ker je ugotovilo, da pozivni sklep dolžniku ni bil pravilno vročen, zaradi česar ta ni mogel pravočasno dopolniti vloge.
VSL sklep II Ip 576/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost obdolženca iz stanovanja zaradi krajših poti ne predstavlja pravne podlage za vročitev sodbe s pritrditvijo na sodno desko, saj ne gre za spremembo prebivališča.
Sodba I Ips 90/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni izkazal nezakonitosti vročitve, saj ni zatrjeval odsotnosti ali napačnega naslova, zato fikcija vročitve ostaja veljavna.
Sklep VIII Ips 236/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila vročitev zamudne sodbe pravilno opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, ker je bil naslovnik o prispelem pismu obveščen, vročevalec pa je izpolnil svoje dolžnosti poizvedovanja.
Sklep VIII Ips 107/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo na podlagi odpovedi, ker je bilo obvestilo o pošiljki neupravičeno pritrjeno na vrata stanovanja, čeprav je bila uporaba hišnega predalčnika mogoča.
VSL sklep I Cpg 908/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo vročitev za opravljeno, ker je pisanje vročalo na naslov, ki je bil razviden iz drugega spisa, ne da bi preverilo dejansko prebivališče toženca.
VSL sklep II Cp 3515/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno uporabilo 141. člen ZPP za vročitev sodbe sodišča druge stopnje, saj bi morala biti ta vročena osebno po 2. odstavku 142. člena ZPP.
VSL sklep II Cp 2980/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil v času vročanja odsoten v tujini in ni poskrbel za dvig pošiljke, zato je sodišče štelo, da neugodne posledice zamude naroka bremenijo njega.
VSL sodba III Cp 1112/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vročilnica kot javna listina dokazuje pravilnost vročitve, dolžnikove navedbe o nepravilnostih (npr. pomanjkanje žiga ali nepooblaščenost prevzemnika) pa morajo biti izkazane z nasprotnimi dokazi, ki izpodbijajo vsebino vročilnice.
VSC sklep II Ip 669/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z grafologom, ker je bila vročitev sodbe izkazana s podpisano vročilnico, stranka pa ni uspela izkazati nepravilnosti vročitve.
VSK sklep Kp 87/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Kršitev pravil o vročanju sodbe ni vplivala na zakonitost sodbe, ker je imel obsojenec možnost izjave v pritožbenem postopku, ko mu je bila osebno vročena pritožba tožilca.
Sodba I Ips 90/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče razveljavilo sklep o zavrženju ugovora, ker podpis na vročilnici ni pripadal tožniku, kar pomeni, da pogoji za nadomestno vročitev niso bili izpolnjeni.
VSL sklep I Cp 272/2000 — Višje sodišče v Ljubljani