osebna vročitev v kazenskem postopku
Sentenca
Osebna vročitev vabila na glavno obravnavo (120. člen ZKP) ni absolutna zapoved, saj lahko v primeru neuspešne neposredne izročitve naslovniku vročitev opravi vročevalec s posredno izročitvijo v skladu z določbami o nadomestnem vročanju (118. in 119. člen ZKP). Če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za nadomestno vročitev, nastopi pravna domneva, da je bila vročitev opravljena in da je bil obdolženec seznanjen z vsebino vabila. V nasprotnem primeru domneva ne nastopi, kar pomeni, da se šteje, da obdolženec z vsebino vabila ni bil seznanjen.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je bila vročitev vabila obtožencu v tujini pravilno opravljena s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je bila izkazana osebna izročitev naslovniku.
VSRS Sodba XI Ips 44375/2017 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila sodba vročena partnerici, kar ni štelo za pravilno osebno vročitev obdolžencu, zato je bil rok za pritožbo vezan na dejansko seznanitev obdolženca s sodbo.
VSL Sklep VII Kp 38828/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obsojenčev pobeg v hišo ob srečanju z vročevalcem pomeni konkludentno odklonitev sprejema sodnega pisanja, kar vročevalca pooblašča za vročitev s pustitvijo pisanja v hišnem predalčniku.
VSRS Sodba I Ips 29926/2018 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče štelo vročitev za opravljeno na podlagi vročilnice, ker obsojenec ni izkazal, da pošiljke ni prejel.
VSK sklep II Kp 5878/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je vročitev štelo za pravilno, ker je bil obsojenec ob zaslišanju poučen o dolžnosti sporočanja spremembe naslova in posledicah neaktivnosti, zato se je vročitev na zadnji znani naslov štela za veljavno.
Sodba I Ips 70/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost vročitve vabila na glavno obravnavo, ko je vabilo namesto obdolženca sprejela tretja oseba (sestra), ki se je nahajala v stanovanju.
VSM sodba I Kp 3/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da kršitev pravil o osebni vročitvi obtožnega predloga ni vplivala na zakonitost sodbe, ker je obdolženec potrdil seznanjenost z aktom in ni zahteval preložitve glavne obravnave.
Sodba I Ips 200/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo vročanje ocenjeno za neustrezno, ker ni bilo mogoče potrditi, da je vročevalec obdolžencu pustil obvestilo o ponovnem terminu vročitve.
VSK sodba Kp 143/95 — Višje sodišče v Kopru