osebni stiki z otrokom
Sentenca
Pravica do osebnih stikov z otrokom je temeljna pravica otroka in starša, ki se lahko omeji ali prepove le, če je to nujno potrebno za varstvo otrokovih koristi in preprečitev ogroženosti otrokovega zdravja ali razvoja (106. člen ZZZDR). Pri odločanju o stikih pod nadzorom mora sodišče presoditi, ali stiki otroka psihično obremenjujejo ali ogrožajo, pri čemer je ključno mnenje strokovnjakov in otrokova korist.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru očetu, pri katerem otrok ne živi, naložilo obveznost prevoza otroka na in iz stikov, da bi se zagotovila uravnotežena odgovornost staršev za otrokov razvoj.
VSM Sklep III Cp 649/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji stikov upoštevalo, da otrokovo zavračanje stikov z očetom temelji na realni osnovi, zaradi česar je stike uredilo v obliki pisne komunikacije in obdarovanja, namesto neposrednih osebnih stikov.
VSM Sodba in sklep III Cp 56/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali sum spolne zlorabe utemeljuje popolno prepoved stikov ali so stiki pod nadzorom CSD varni za otroka.
VSL Sklep IV Cp 5550/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dodelitev otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev ne posega v pravico drugega starša do osebnih stikov, razen če bi bili ti v nasprotju s koristjo otroka.
Sodba II Ips 282/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pravica do stikov prizna roditelju, ki z otrokom dejansko ne živi, četudi je bil otrok s sodno odločbo formalno zaupan v varstvo in vzgojo prav temu roditelju.
Sodba I Up 180/2000 — Vrhovno sodišče