osebnostne pravice
Sentenca
Osebnostne pravice predstavljajo temeljne pravice in svoboščine, ki varujejo nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete ter zasebnosti (35. člen URS). Ne gre za zaprt sistem (numerus clausus), temveč se vsebina osebnostnih pravic razvija z novimi vidiki posegov v posameznikovo sfero. Zaradi njihove civilnopravne narave je oškodovanec ob kršitvi upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninske odgovornosti (131., 132. in 179. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o finančni upravi (ZFU)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za izbris imena iz javnega seznama davčnih dolžnikov predstavlja osebnostno pravico, ki po smrti tožnika ne preide na dediče.
UPRS Sklep II U 103/2022-42 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo dopustnost medijskega poročanja o zasebnem življenju relativno javnih oseb in ugotovilo, da podatki o družinskem deblu ali prejšnjih imenih niso nujno v javnem interesu.
VSL Sodba II Cp 989/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zahteva po vpogledu v poročilo o zaključku finančne preiskave ne predstavlja varstva osebnostne pravice.
VSL Sodba I Cpg 101/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ima pravica do združevanja poleg političnega tudi civilni aspekt, zato je njena nezakonita kršitev lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
VSK Sodba I Cp 26/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo dopustnost postavitve spomenika in poimenovanja parka po pokojni absolutno javni osebi v razmerju do pravic svojcev do pietete in zasebnosti.
VSRS sodba II Ips 167/2013 — Vrhovno sodišče