oškodovanec kot tožilec
Sentenca
Če državni tožilec na glavni obravnavi umakne obtožnico, ima oškodovanec pravico prevzeti kazenski pregon (61. člen ZKP). V takšnem primeru oškodovanec ni zavezan k doslednemu povzemanju opisa dejanja iz umaknjene obtožnice državnega tožilca, saj lahko samostojno oceni dejstva in pravno opredelitev, pod pogojem, da pregon ostane vezan na isti historični dogodek.
Iz posameznih sodb
-
Pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti so oškodovanci lahko le osebe, katerih življenje ali telo je bilo z dejanjem konkretno ogroženo; vlagatelj, ki te lastnosti nima, ne more vložiti zahteve za preiskavo.
VSC Sklep III Kp 28738/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da potomci kot dediči oškodovanke po zakonu pridobijo pravico do nadaljevanja kazenskega pregona, ker je bilo s kaznivim dejanjem goljufije prizadeto premoženje, ki je postalo del zapuščine.
VSL Sklep II Kp 21799/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je rok za prevzem pregona iz drugega odstavka 60. člena ZKP procesne in ne materialne narave, zato njegova zamuda vodi v zavrženje vloge.
VSRS Sklep I Ips 50706/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je 30-dnevni rok za začetek pregona oškodovanca kot tožilca prekluziven in da pritožnik z navedbo razlogov za zamudo ne more doseči vsebinske obravnave vloge.
VSM Sklep IV Kp 6548/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Oškodovanec je vlogo za začetek kazenskega pregona vložil pri državnem tožilstvu namesto pri sodišču, zaradi česar je bila vloga sodišču posredovana šele po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka.
VSM Sklep IV Kp 14525/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Oškodovanec ne more z vlaganjem nove kazenske ovadbe za isti historični dogodek ponovno odpreti prekluzivnega roka za prevzem pregona, če je že zamudil rok po prvi ovadbi.
VSL Sklep II Kp 38521/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti oškodovanec neposredno prizadet s kaznivim dejanjem, da bi lahko prevzel pregon.
VSM Sodba IV Kp 64389/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 KZ-1 · 252. člen KZ-1 · 252. člen, odstavek 1 KZ-1 · 252. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 373. člen ZKP · 373. člen, odstavek 1 ZKP · 391. člen ZUP · 55. člen ZUP · 55. člen, odstavek 4 -
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju obtožnega predloga, ker je ugotovilo, da je oškodovanec v opisu dejanja dovolj konkretno izkazal kršitev svoje pravice iz 22. člena Ustave RS, kar mu utemeljuje status oškodovanca kot tožilca.
VSL Sklep VII Kp 28700/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Oškodovanec je svojo vlogo umaknil zaradi pričakovanja, da bo postopek potekal brezplačno, pri čemer pa ni zatrjeval prisilnega vpliva na svojo izjavljeno voljo.
VSM Sklep IV Kp 38213/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKP · 11. člen -
V tej zadevi je bila procesna aktivnost oškodovanca kot tožilca izkazana z njegovo osebno navzočnostjo na glavni obravnavi, kljub izostanku njegovega pooblaščenca.
VSL Sodba VII Kp 40429/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da se za presojo pravočasnosti vloge oškodovanca kot tožilca uporablja rok 30 dni, kot ga določa novela ZKP-N, ne glede na to, da je bil v pouku o pravnem sredstvu v konkretnem primeru naveden napačen, krajši rok.
VSM Sklep IV Kp 67584/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo zasebno tožbo, ker vložnik ni izkazal statusa oškodovanca v zvezi s kaznivim dejanjem krive izpovedbe.
VSM Sklep IV Kp 54139/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 284. člen KZ-1 · 284. člen, odstavek 1 ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 19. člen ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 ZKP · 402. člen, odstavek 5 ZKP · 437. člen ZKP · 437. člen, odstavek 1 ZKP · 60. člen -
Sodišče je vlogo zavrglo, ker oškodovanec v opisu dejanja ni izkazal goljufivega namena osumljene ob sklenitvi posojilne pogodbe, kar pomeni, da dejanje ni vsebovalo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
VSC Sklep II Kp 65732/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da oškodovanca kot tožilca in državnega tožilca v postopkovnem smislu ni mogoče enačiti, saj za oškodovanca velja prekluzivni rok za začetek pregona, po preteku katerega se šteje, da je od pregona odstopil.
VSM Sklep IV Kp 11076/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ne more zgolj čakati na obvestilo tožilstva, temveč se mora sam pozanimati o usodi ovadbe, da lahko pravočasno izkoristi pravico do prevzema pregona.
VSM Sklep IV Kp 25872/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec v zakonskem roku prevzel kazenski pregon, zato je sodišče zavrnilo obdolženčevo navedbo o kršitvi načela ne bis in idem.
VSM Sodba II Kp 4848/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je po uradni dolžnosti ugotovilo, da oseba, ki je prevzela pregon kot oškodovanka, ni imela statusa oškodovanca v smislu 144. člena ZKP, zato je bila obtožba zavrnjena.
VSL Sodba VII Kp 3051/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 19. člen ZKP · 357. člen ZKP · 357. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 383. člen ZKP · 60. člen ZKP · 60. člen, odstavek 1 ZKP · 61. člen ZKP · 61. člen, odstavek 1 -
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju obtožnega akta, ker je ugotovilo, da je oškodovanec kot tožilec vlogo oddal priporočeno po pošti znotraj zakonskega roka, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno štelo datum prejema vloge za odločilnega.
VSM Sklep II Kp 23380/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila vloga oškodovanca kot tožilca zavržena, ker ni vsebovala konkretnih podatkov o osebah, ki naj bi storile kaznivo dejanje, temveč je navajala le neznane storilce oziroma splošne navedbe.
VSM Sklep II Kp 52512/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodni izvršitelj, ki je le opravljal uradna dejanja, ne more biti oškodovanec pri kaznivem dejanju oškodovanja tujih pravic, katerega subjekt je upnik.
VSL Sklep VII Kp 7923/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je oškodovanec, ki je bil v kazenskem postopku določno označen kot edini obdolženec, upravičen prevzeti pregon za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bil pregon s strani državnega tožilca zavržen.
VSL Sklep II Kp 14487/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca, ker je bila vsebina vloge nerazumljiva in ni ustrezala zahtevam za obtožni akt, sodišče pa je pravilno zavrnilo poziv k pomoči pri sestavi vloge, da bi ohranilo svojo nepristranskost.
VSM sklep IV Kp 31460/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Oškodovanec kot tožilec je v konkretnem primeru poskušal razširiti pregon na osebo, ki ni bila predmet prvotnega sklepa o zavrženju ovadbe, kar je procesno nedopustno.
VSC sklep II Kp 623/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZKP · 60. člen -
Center za socialno delo, ki zastopa oškodovanko s popolnoma odvzeto poslovno sposobnostjo, ni upravičen nastopati kot subsidiarni tožilec.
VSL sklep II Kp 24001/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 205. člen KZ-1 · 209. člen KZ-1 · 209. člen, odstavek 1 KZ-1 · 209. člen, odstavek 4 KZ-1 · 215. člen KZ-1 · 215. člen, odstavek 2 KZ-1 · 259. člen KZ-1 · 284. člen KZ-1 · 284. člen, odstavek 2 ZKP · 167. člen ZKP · 167. člen, odstavek 1 ZKP · 169. člen ZKP · 169. člen, odstavek 1 ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 ZKP · 431. člen ZKP · 431. člen, odstavek 1 ZKP · 64. člen ZKP · 64. člen, odstavek 1 -
Sodišče je potrdilo, da lahko pregon v primeru več oškodovancev (imetnikov pravic na znamki) začne ali nadaljuje katerakoli od oškodovanih oseb.
VSRS Sodba I Ips 51394/2012-92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju obtožnega predloga, ker je zmotno štelo, da občina kot pravna oseba ne more biti oškodovanec v primeru ponarejanja listin, ki posegajo v njene simbole in ugled.
VSL sklep VII Kp 44075/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 KZ-1 · 252. člen KZ-1 · 252. člen, odstavek 1 KZ-1 · 252. člen, odstavek 1, točka 5 OZ · 132. člen OZ · 183. člen ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 269. člen ZKP · 269. člen, odstavek 1 ZKP · 270. člen ZKP · 270. člen, odstavek 2 ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 277. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 ZKP · 434. člen ZKP · 434. člen, odstavek 1 ZKP · 435. člen ZKP · 435. člen, odstavek 1 ZKP · 60. člen -
Sodišče je pojasnilo, da vložitev druge kazenske ovadbe za isti historični dogodek, o katerem je bilo že razsojeno, ne vpliva na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v prvotno sproženem postopku.
VSRS Sodba I Ips 97508/2010-130 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba kraja in časa storitve ne zadošča, če vloga ne vsebuje konkretiziranega opisa izvršitvenih ravnanj, ki omogoča nadaljnji formalni in vsebinski preizkus.
VSM sklep II Kp 22790/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretni zadevi je bila pritožba oškodovanca kot tožilca zavrnjena kot neutemeljena, sodba o oprostitvi obdolženke pa potrjena.
VSM sodba IV Kp 19641/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrglo pritožbo oškodovanke, ker v konkretnem postopku ni imela statusa oškodovanke kot tožilke, zato ni bila upravičena do vložitve pritožbe zoper sodbo.
VSM Sklep II Kp 25625/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zavod za gozdove nima statusa oškodovanca kot tožilca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin, saj je objekt varstva pravni promet, sam zavod pa ni neposredno oškodovan v svojih pravicah.
VSL sodba II Kp 33851/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožilec ni izkazal statusa oškodovanca, saj ni zatrjeval kršitve lastne pravice ali ogroženosti lastnih dobrin v zvezi z inkriminiranim zdravilom.
VSL sodba II Kp 73655/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi tožnik ni imel položaja oškodovanca, ker kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 varuje družbene vrednote in ne specifične osebne ali premoženjske pravice posameznika.
sodba I U 1013/2012, enako tudi I U 891/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZBPP · 24. člen -
Oškodovanka ni imela statusa upravičene tožilke, ker je zaradi poteka prekluzivnega roka po ZDR izgubila pravico do sodnega varstva še pred domnevnim kaznivim dejanjem, zato ji z dejanjem ni mogla nastati pravno priznana škoda.
VSL sodba II Kp 2938/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1 ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 357. člen ZKP · 357. člen, odstavek 1 ZKP · 357. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 60. člen ZKP · 60. člen, odstavek 1 ZKP · 61. člen ZKP · 61. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec pri prevzemu pregona ni vezan na pravno kvalifikacijo državnega tožilca, kar omogoča samostojno pravno opredelitev istega življenjskega dogodka.
VSL sklep I Kp 408/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru oškodovanec kot tožilec, ki je bil že zaslišan kot priča in je imel pooblaščenca, ni bil dolžan osebno pristopiti na glavno obravnavo.
VSL sklep I Kp 1597/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru presojalo pravočasnost in popolnost vloge oškodovanca kot tožilca za nadaljevanje kazenskega pregona.
VSL sklep I Kp 320/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je preuranjeno štelo, da je subsidiarni tožilec odstopil od pregona, ker ga ni pozvalo k predložitvi dokazil o zdravstvenih razlogih za izostanek z glavne obravnave.
VSL sklep I Kp 182/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pripadnik narodnostne skupnosti zgolj zaradi pripadnosti tej skupnosti ni neposredni oškodovanec kaznivega dejanja zbujanja sovraštva, zato ne more prevzeti pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Sodba I Ips 359/2005 — Vrhovno sodišče
-
Pri kaznivem dejanju zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva po 300. členu KZ ni mogoče določiti neposrednega oškodovanca, zato posameznik ne more nastopati kot oškodovanec kot tožilec.
VSL sodba I Kp 1050/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da družbeni pravobranilec ne more nastopiti kot subsidiarni tožilec v primerih oškodovanja družbenega premoženja, saj je oškodovanec lahko le subjekt, katerega premoženjska pravica je bila neposredno kršena (npr. konkretno podjetje).
Sodba I Ips 287/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se postopek po izjavi oškodovanca o prevzemu pregona nadaljuje brez potrebe po novem obtožnem aktu.
Sodba I Ips 71/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker oškodovanec kot tožilec ni pristopil na glavno obravnavo, čeprav je bil nanjo pravilno vabljen in opozorjen na posledice izostanka, pri čemer vnaprejšnje opravičilo izostanka ni zavezovalo sodišča k preložitvi obravnave.
VSL sklep I Kp 1155/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ravnalo preuranjeno, ko je zavrglo vlogo oškodovanca, ne da bi mu omogočilo vpogled v spis državnega tožilstva, ki je bil nujen za pravilno sestavo obtožnega predloga.
VSM sklep Kp 797/2000 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila obtožba oškodovanke kot tožilke neuspešna, ker je obtožni predlog vključeval kazniva dejanja, o katerih državni tožilec pri zavrženju ovadbe sploh ni odločal.
VSC sodba Kp 267/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme o pravočasnem obvestilu sodišča o spremembi naslova v celoti na strani oškodovanca kot tožilca, če v spisu ni dokazov o prejemu takšnega obvestila.
VSK sklep Kp 233/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru vlagatelj zahteve za preiskavo ni imel statusa oškodovanca, saj z zatrjevanim kaznivim dejanjem poneverbe na škodo pravne osebe ni bila kršena njegova osebna ali premoženjska pravica.
VSL sklep I Kp 759/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo oškodovanca, ker iz opisa očitanega kaznivega dejanja ni izhajalo, da bi bila oškodovancu z dejanjem prekršena ali ogrožena katera koli osebna ali premoženjska pravica.
VSL sklep I Kp 1149/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo status oškodovanca kot tožilca vnuku umrle osebe v prometni nesreči, saj ta ni neposredno oškodovana oseba v smislu kazenskega postopka.
VSM sklep Kp 399/95 — Višje sodišče v Mariboru