oškodovanje upnikov
Sentenca
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (227. člen KZ-1) zahteva obstoj plačilne nezmožnosti dolžnika, kar pomeni, da dolžnik trajneje ne razpolaga z dovolj denarnimi oziroma likvidnimi sredstvi za poplačilo svojih obveznosti. Zakonski znak kaznivega dejanja ni zgolj odsotnost premoženja, temveč nelikvidnost, pri čemer se vsebina blanketnih norm presoja v skladu s predpisi o finančnem poslovanju in insolventnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena KZ-1 mogoče izvršiti kot splošni subjekt, torej ga lahko stori kdorkoli.
VSRS Sodba I Ips 11349/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za obstoj kaznivega dejanja odločilna nelikvidnost dolžnika, pri čemer čas zapadlosti kupnine v pogodbi ni nujno odločilen za nastanek prepovedane posledice, če je do premika premoženja prišlo s samim podpisom pogodbe.
VSM Sodba II Kp 62094/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 18. člen KZ-1 · 2. člen KZ-1 · 227. člen KZ-1 · 227. člen, odstavek 1 KZ-1 · 227. člen, odstavek 2 KZ-1 · 38. člen OZ · 335. člen OZ · 335. člen, odstavek 3 OZ · 433. člen URS · 29. člen ZFPPIPP · 34. člen ZKP · 18. člen ZKP · 344. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen, odstavek 2