osnova za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost
Sentenca
Osnova za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Pri izračunu osnove se ne upoštevajo tista nadomestila za invalidnost, od katerih niso bili plačani prispevki za socialno varnost, saj takšna izplačila ne predstavljajo nadomestila plače v smislu zavarovalne osnove za pridobitev pravic iz naslova brezposelnosti (20. člen ZZZPB).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo, da se pri odmeri nadomestila upoštevajo neizplačane razlike v plačah zaradi stečaja delodajalca, saj osnova temelji izključno na dejansko prejetih plačah v zakonsko določenem referenčnem obdobju.
VDSS sodba Psp 488/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka do tretjega leta starosti po 48. členu ZSDP ne pomeni avtomatičnega preračuna plače na polni delovni čas pri odmeri denarnega nadomestila.
VDSS sodba Psp 147/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za vštevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v osnovo za odmero denarnega nadomestila je neutemeljen, če so bile zavarovancu v referenčnem obdobju dejansko izplačane plače.
VDSS sodba Psp 353/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se osnova za nadomestilo morala izračunati na podlagi povprečne mesečne plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, valorizirane z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji.
VDSS sodba Psp 582/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se nadomestilo za invalidnost, od katerega se niso plačevali prispevki, ne všteva v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost.
VDSS sodba Psp 465/2010 — Višje delovno in socialno sodišče