osnova za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Sentenca
Osnova za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti (61. člen ZUTD). V to osnovo se vštevajo le prejemki, ki imajo naravo plače, ne pa tudi samostojne dajatve iz naslova invalidskega zavarovanja, kot je nadomestilo za invalidnost, saj slednje po svoji pravni naravi ni sestavni del plače, temveč predstavlja nadomestni dohodek iz drugega zavarovalnega naslova.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se tretji odstavek 61. člena ZUTD nanaša izključno na delo s krajšim delovnim časom kot načinom izrabe starševskega dopusta in ne dovoljuje preračuna plače za zavarovance, ki delajo krajši delovni čas po 50. členu ZSDP-1.
VSRS Sodba VIII Ips 52/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se v osnovo za odmero nadomestila ne vštevajo terjatve iz naslova razlik v plači, ki so bile priznane v stečajnem postopku, če te plače niso bile dejansko izplačane v referenčnem obdobju.
VDSS Sodba Psp 39/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se nadomestilo za invalidnost, ki ga izplačuje ZPIZ, ne všteva v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker ne gre za plačo iz delovnega razmerja.
VDSS sodba Psp 669/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki ga izplačuje ZPIZ, nima narave plače in se zato ne vključuje v osnovo za odmero nadomestila za brezposelnost.
VDSS sodba Psp 256/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nadomestilo za invalidnost III. kategorije ni sestavni del plače in se ne upošteva pri izračunu osnove za nadomestilo za brezposelnost.
VDSS sodba Psp 376/2013 — Višje delovno in socialno sodišče