osvoboditev stvarne služnosti
Sentenca
Stvarna služnost preneha po zakonu (223. člen SPZ), če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Za uspeh z zahtevkom za osvoboditev služnosti mora tožeča stranka dokazati, da je bilo nasprotovanje izvrševanju služnosti tako učinkovito, da je upravičenec dejansko prenehal z njenim izvrševanjem.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo prenehanje stvarne služnosti vožnje, ker tožnika kot lastnika gospodujoče nepremičnine služnosti nista izvrševala tri leta zaporedoma.
VSL Sodba II Cp 1360/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tudi motenjska tožba predstavlja ustrezno obliko pravnega varstva, ki prekine tek roka za osvoboditev služnosti, saj z njo upravičenec izrazi nasprotovanje prepovedi izvrševanja služnosti.
VSK Sklep I Cp 593/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj postavitev ovir na služnostni poti ne zadostuje za prenehanje služnosti, če se služnost v praksi kljub temu še izvršuje.
VSL Sodba II Cp 77/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da do osvoboditve služnosti ni prišlo, ker je tožnica vložila tožbo pred iztekom triletnega roka od trenutka, ko ji je toženec prepovedal uporabo poti.
VSL sodba III Cp 2479/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da mora lastnik gospodujoče stvari za prekinitev teka triletnega roka za osvoboditev služnosti aktivno ravnati bodisi z dejansko izvršitvijo (npr. odstranitev ovire) bodisi s pravnim sredstvom (konfesorna tožba).
VSL sodba I Cp 2528/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vložitev ugotovitvene tožbe po 218. členu SPZ predstavlja ustrezno pravno dejanje, ki prekine proces osvoboditve služnosti, tudi če tožnik ni ubral najuspešnejše poti za fizično uveljavitev pravice.
Sodba II Ips 75/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče presoja, ali tožba na ugotovitev obstoja služnosti (218. člen SPZ) zadostuje za prekinitev teka triletnega roka za osvoboditev služnosti ali pa je za to potrebna konfesorna tožba (212. člen SPZ).
Sklep II DoR 52/2010 — Vrhovno sodišče