oviranje pravosodnih in drugih državnih organov
Sentenca
Kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov (286. člen KZ-1) stori kdor z namenom vplivanja na pričanje ali izvajanje dokazov v postopku uporabi fizično silo, grožnjo, ustrahovanje ali ponuja nedovoljene koristi. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je namen vplivanja na pričanje jasno izražen v samih besedah storilca, temveč je treba ta namen ugotavljati na podlagi celotnega konteksta in vseh okoliščin, v katerih so bila ravnanja oziroma grožnje izrečene.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno s pošiljanjem pisma pooblaščencem zasebne tožilke z namenom, da bi ti posredovali pri oškodovanki in preprečili njeno obremenilno pričanje v kazenskem postopku.
VSRS Sodba I Ips 55710/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med prvim in drugim odstavkom 286. člena KZ-1, pri čemer prvi odstavek primarno ščiti postopek zbiranja obvestil pred vplivanjem na priče in druge osebe, ki dajejo podatke.
VSRS Sodba I Ips 32267/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji namena vplivanja na pričo treba upoštevati celoten kontekst izrečenih groženj, ne zgolj dobesednega pomena uporabljenih besed.
VSRS Sodba I Ips 23256/2011-67 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se namen vplivanja na pričo pri tem kaznivem dejanju lahko ugotavlja posredno, iz celotnega konteksta in okoliščin ravnanja obtoženca.
Sodba I Kp 23256/2011-53 — Vrhovno sodišče