ovire za vrnitev premoženja v naravi

Sentenca

Pri denacionalizaciji je vrnitev premoženja v naravi izključena, če bi bila zaradi vračila posameznega dela nepremičnine onemogočena ali bistveno otežena gospodarska izraba preostalega dela nepremičnine, ki jo zavezanec uporablja za svojo dejavnost. Dokazno breme za obstoj takšne ovire leži na zavezancu, ki mora izkazati, da vračilo nepremičnine neposredno in bistveno posega v funkcionalno celoto preostalega premoženja (19. in 32. člen ZDen).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je razsodilo, da je tožnica na podlagi 64. člena ZSpo postala lastnica zemljišča, kar predstavlja oviro za njegovo vrnitev v naravi denacionalizacijskemu upravičencu.

    sodba I U 696/2010 — Upravno sodišče

  • Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi vračilo spornih nepremičnin onemogočilo nadaljnjo uporabo preostalega zemljišča za turistične namene.

    sodba III U 421/2010 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je lastništvo fizičnih oseb na spornih parcelah nepremostljiva ovira za vrnitev v naravi, zaradi česar je odmera odškodnine v obveznicah skladna z zakonom.

    sodba I U 1465/2010 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je vrnitev objekta vrtca v naravi onemogočena zaradi nesorazmernih stroškov nadomestitve nepremičnine, pri čemer je kot irelevantno ocenilo vprašanje dodatnih parcel za igrišče.

    Sklep II Ips 74/2010 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, ali gre za zazidano stavbno zemljišče, zato ni ugotavljalo časa zgraditve objekta, kar je nujno za presojo ovir za vrnitev v naravi.

    VSL sklep II Cp 2634/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep v delu, ki se nanaša na parcelo 292/1 k.o. S. Š., zaradi napačne interpretacije prostorskih aktov glede predvidene gradnje kot ovire za vračanje v naravi.

    VSL sklep II Cp 1730/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je opozorilo, da izpodbijana odločitev ni vsebovala razlogov o tem, ali so za vrnitev sporne parcele (gozda) podane ovire po 19. členu ZDen.

    Sklep II Ips 431/95 — Vrhovno sodišče

Viri