parlamentarna preiskava
Sentenca
Sodišče v postopku parlamentarne preiskave presoja zgolj zakonitost zahtev preiskovalne komisije, ne pa tudi njihove vsebinske umestnosti ali smotrnosti (13. člen ZPPre). Če je iz gradiva preiskave razvidno, da je njena osredotočenost usmerjena na določeno osebo, ima ta oseba v razmerju do prisilnih ukrepov, kot je zaseg predmetov, enak procesni status kot osumljenec ali obdolženec v kazenskem postopku, kar vključuje ustrezna procesna jamstva.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)
- Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Poslovnik o parlamentarni preisk…)
- Zakon o bančništvu (ZBan-2)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij (Akt o odreditvi parlamentarne pr…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razjasnilo, da parlamentarna preiskava ne predstavlja izjeme od dostopa do informacij javnega značaja na podlagi določb o sodnih ali nadzornih postopkih.
VSRS Sklep X Ips 24/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo neskladnost Zakona o parlamentarni preiskavi z Ustavo, ker ni vseboval zadostnih varovalk za preprečitev posegov v neodvisnost državnega tožilstva.
Pravna podlaga: Akt o odreditvi parlamentarne pr… PoPP-A Poslovnik o parlamentarni preisk… · 1. člen URS · 135. člen, odstavek 1 URS · 2. člen URS · 3. člen, odstavek 2 ZPPre · 1. člen ZUstS · 25. člen, odstavek 3 ZUstS · 40. člen, odstavek 2 ZUstS · 43. člen ZUstS · 48. člen ZUstS · 49. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki sicer ni formalno določena kot preiskovanec, a je dejansko fokus preiskave, uživa enako varstvo pri zasegu predmetov kot obdolženec v kazenskem postopku.
VSL Sklep I Kr 30620/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi sta protiustavna, ker ne vsebujeta mehanizma za zavračanje očitno šikanoznih ali zavlačevalnih dokaznih predlogov, kar onemogoča učinkovitost preiskave.
-
Sodišče je presodilo, da očitana opustitev dolžnega ravnanja predsednika Državnega zbora v zvezi s parlamentarno preiskavo ne predstavlja upravnega akta ali dejanja, ki bi bilo izpodbojno v upravnem sporu.
Sklep I Up 153/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da parlamentarna preiskava lahko poteka sočasno s kazenskim postopkom, saj država v vsakem od postopkov izvršuje bistveno drugačno funkcijo.