pasivna legitimacija pri pogodbeni obveznosti
Sentenca
Pasivna legitimacija v obligacijskem razmerju se določi na podlagi vsebine sklenjenega pogodbenega razmerja in volje pogodbenih strank ob nastanku obveznosti. Pri pogodbah o opravljanju storitev je zavezanec za plačilo tista stranka, ki je vstopila v pogodbeni odnos s ponudnikom storitve, ne glede na to, kdo je končni prejemnik oziroma uporabnik storitve. Zgolj dejstvo, da se storitev nanaša na tretjo osebo (npr. otroka), ne pomeni, da je ta oseba tudi pogodbena stranka, zavezana k plačilu storitve (148. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker pogodbe ni sklenil zakoniti zastopnik družbe, sklicevanje na ekonomski interes krovne družbe pa za pasivno legitimacijo ne zadošča.
VSL sodba II Cpg 179/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izkaz o neporavnanih obveznostih, ki glasi na ime otroka, ne pomeni, da je otrok zavezanec za plačilo varstva, če je pogodbo o varstvu sklenila njegova zakonita zastopnica.
VSL sklep II Cp 1617/98 — Višje sodišče v Ljubljani