pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
Sentenca
V sporu zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran neposredni storilec motilnega dejanja, poleg njega pa tudi tista oseba, ki motilno dejanje odobri, ga dopušča oziroma ima od njega koristi (posredni motilec posesti). Sodno varstvo posesti se osredotoča na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne presoja pravica do posesti ali dobrovernost posestnika (33. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo tožbo, ker prvotoženka posesti spornih prostorov ni več imela, drugo in tretjetoženka pa sta delovala zgolj v okviru svojih pooblastil za pravno osebo.
VSL Sklep I Cp 81/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je naročnik del, ki so povzročila motenje posesti, pasivno legitimiran ne glede na to, da sam ni fizično izvedel del.
VSL Sklep I Cp 317/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se pasivna legitimacija razteza tudi na subjekte, ki motenje dopuščajo ali od njega pridobivajo koristi.
VSL Sklep II Cp 1284/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniki lahko tožbo uperijo zoper neposrednega storilca motenja, tudi če je bilo dejanje storjeno v korist tretjih oseb (npr. etažnih lastnikov garažne hiše).
VSL Sklep II Cp 286/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila pasivno legitimirana, ker je organizirala in izvedla dejanje oviranja poti, pri čemer ni zatrjevala, da bi tretja oseba (mati) dejanje opravila brez njenega pristanka ali v nasprotju z njeno voljo.
VSL sklep II Cp 3327/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo pasivno legitimacijo toženki, ki je s postavitvijo ovir (rampa, gramoz, hlodovina) na svoji nepremičnini preprečila uporabo poti tožeči stranki.
VSL sklep II Cp 1344/2009 — Višje sodišče v Ljubljani