perpetuacija pristojnosti
Sentenca
Perpetuacija pristojnosti pomeni, da sodišče, ki je bilo krajevno pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, ostane pristojno za ves čas postopka, ne glede na kasnejše spremembe dejanskih okoliščin, na katere se opira pristojnost (17. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za presojo krajevne pristojnosti so odločilne navedbe upnika v predlogu za izvršbo o dolžnikovem stalnem prebivališču, sodišče pa pristojnosti ne sme naknadno spreminjati na podlagi poizvedb, ki jih opravi po prejemu predloga.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti predlog za začasno odredbo odstopljen pristojnemu sodišču, če je pred njim že tekel postopek o vsebinsko povezanem zahtevku za spremembo stikov.
VSL Sklep IV Cp 884/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo načelo perpetuacije pristojnosti v primeru, ko se je tožnica med pravdnim postopkom izbrisala iz registra samostojnih podjetnikov, kar pa ni vplivalo na že vzpostavljeno stvarno pristojnost sodišča.
VSL sklep I Cp 1825/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče se je neutemeljeno izreklo za krajevno nepristojno, ker je svojo pristojnost presojalo na podlagi podatkov o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki jih je pridobilo z lastnimi poizvedbami po vložitvi predloga, namesto da bi upoštevalo navedbe upnika ob vložitvi.
VSRS sklep I R 122/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je bilo vezano na svojo prvotno odločitev o krajevni pristojnosti, sprejeto v sklepu o izvršbi, zato kasnejša sprememba okoliščin ni mogla povzročiti prenosa pristojnosti na drugo sodišče.
Sklep I R 41/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo pristojnost sodišča, na območju katerega je imel dolžnik stalno prebivališče v trenutku vložitve izvršilnega predloga, ne glede na kasnejšo spremembo prebivališča.
Sklep I R 13/2011, enako tudi I R 21/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da sprememba dolžničinega prebivališča med izvršilnim postopkom ne vpliva na krajevno pristojnost, ki se je vzpostavila ob vložitvi predloga za izvršbo.
Sklep I R 125/2009 — Vrhovno sodišče