pismena oporoka pred pričami

Sentenca

Pismena oporoka pred pričami je veljavna, če jo oporočitelj lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič, ki se hkrati podpišeta na samo oporoko, pri čemer morata biti priči hkrati navzoči ob oporočiteljevem podpisu (64. člen Zakona o dedovanju). Oporočitelj mora vedeti, da podpisuje svojo oporoko, priči pa morata biti seznanjeni z vsebino listine, ki jo podpisujeta kot priči. Za veljavnost oporoke je nujno, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji o obliki, sicer je oporoka neveljavna.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je ugotovilo neveljavnost oporoke, ker priča ni bila navzoča pri podpisu oporočiteljice in se na listino ni podpisala kot priča.

    VSL sodba I Cp 4483/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da lastnoročni popravki oporočiteljice na že obstoječi oporoki ne izključujejo njene seznanjenosti z vsebino in pristnosti podpisa, temveč potrjujejo njeno voljo.

    Sodba II Ips 788/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo veljavnost oporoke ob ugotovitvi, da med udeleženci ni bilo zagotovljene sočasnosti dejanj sestave, izjave in podpisa oporoke.

    VSL sodba I Cp 1718/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da navzočnosti prič ni mogoče razlagati ozko; oporoka je veljavna, čeprav je bila priča v prostoru nekoliko oddaljena, vendar je slišala oporočiteljevo izjavo in oporoko podpisala.

    Sodba II Ips 195/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo veljavnost oporoke z dne 6. 1. 1978, pri čemer je bila sporna verodostojnost datuma zapisa glede na materialne lastnosti listine (papir, črnilo) in pisavo zapisovalca.

    Sodba II Ips 751/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da oporoka ni veljavna, ker je bilo dokazano, da je zapustnik ni lastnoročno podpisal, zaradi česar vprašanje sodelovanja prič pri zapisu ni bilo več pravno odločilno.

    Sodba II Ips 733/95 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru sodišče ni ugotovilo obstoja oporočiteljeve volje in namena za sestavo veljavne oporoke na podlagi zapisa z dne 22. 6. 1981.

    Sodba II Ips 566/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo veljavnost oporoke kljub odsotnosti oporočiteljevega branja listine in odsotnosti izrecnega zapisa o vlogi prič, saj sta priči potrdili avtentičnost podpisa in oporočiteljevo izjavo o vsebini.

    Sodba II Ips 366/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da oporoka ni veljavna, če oporočiteljica zaradi slabega vida v času sestave oporoke ni mogla prebrati njenega besedila.

    Sodba II Ips 143/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da mora biti iz listine razvidna oporočiteljeva volja, da gre za oporoko, kar se presoja v povezavi z okoliščinami podpisa pred pričami.

    Sklep II Ips 327/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da oporoka ni veljavna, če oporočitelj listino podpiše pred prihodom prič, saj s tem ni izpolnjena zahteva po sočasnosti (unitas actus) podpisa in izjave v navzočnosti obeh prič.

    Sodba II Ips 203/92 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da oporoka, na kateri je le ročni znak in ne podpis oporočitelja, ne izpolnjuje pogojev za veljavnost pismene oporoke pred pričami.

    Sodba II Ips 1/93 — Vrhovno sodišče

Viri