pisna oporoka pred pričama
Sentenca
Pri podpisovanju pisne oporoke pred pričama (64. člen Zakona o dedovanju) lastnoročnost podpisa ne izključuje tuje pomoči, če je oporočitelj zaradi bolezni ali slabotnosti ne more opraviti samostojno. Za veljavnost oporoke je bistveno, da oporočitelj sam začne s podpisovanjem in samostojno izvede pretežni del podpisa, pri čemer mora biti pomoč nudena tako, da ne posega v oporočiteljevo svobodno voljo in zavedanje pomena dejanja. Sodišče mora v vsakem primeru celovito presoditi okoliščine nudenja pomoči ter stopnjo oporočiteljevega razumevanja dogajanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da nenasprotovanje zapustnice prebranemu besedilu ne predstavlja zadostne izjave o poslednji volji v smislu 64. člena ZD.
VSL Sodba in sklep I Cp 1718/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je revizija izpodbijala dokazno oceno izpovedb prič glede izpolnjenosti pogojev za veljavnost oporoke, vendar sodišče teh dejanskih ugotovitev v revizijskem postopku ni spreminjalo.
Sodba II Ips 420/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo neveljavnost oporoke na podlagi grafološkega mnenja, ki je potrdilo, da podpis na oporoki ni oporočiteljev lastnoročni podpis.
Sodba II Ips 170/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost oporoke, zapisane kot darilna pogodba, ker je bilo iz vsebine in okoliščin razvidno, da je oporočitelj izrazil svojo voljo, tretja oseba pa jo je zapisala v navzočnosti dveh prič.
Sodba in sklep II Ips 340/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost oporoke v primeru, ko je oporočitelj samostojno podpisal le začetni del priimka, preostanek pa je v njegovi prisotnosti dopisala tretja oseba.
Sklep II Ips 410/2001 — Vrhovno sodišče