pisna oporoka pred pričami
Sentenca
Pisna oporoka pred pričami je veljavna, če jo oporočitelj podpiše pred dvema hkrati navzočima pričama, potem ko je izjavil, da je to njegova oporoka, priči pa se na oporoko podpišeta z namenom potrditve njene pristnosti (64. člen ZD). Za veljavnost ni nujno, da priči vsebino oporoke poznata, bistveno pa je, da sta sočasno prisotni pri oporočiteljevem podpisu oziroma njegovi izjavi o priznanju podpisa za svojega.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo veljavnost oporoke, čeprav je listino sestavila odvetnica, ki je bila hkrati ena od oporočnih prič.
VSL Sodba I Cp 1201/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo veljavnost oporoke v primeru, ko oporočiteljica ni bila zmožna branja, kar vpliva na izpolnjenost pogojev za veljavnost oporoke pred pričami.
VSC Sklep Cp 75/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo tezo, da grafološka verjetnost (50 % in 75 %) avtomatično pomeni, da priči oporoke nista podpisali, in da se s tem dokazno breme prevali na toženca.
VSM Sodba I Cp 882/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da število izvodov oporoke ali obstoj nepodpisanih izvodov ne vpliva na veljavnost oporoke, če je bila ta pravilno podpisana v navzočnosti prič.
VSL Sodba in sklep I Cp 1044/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila veljavnost oporoke nepismene osebe sporna, ker toženec ni uspel dokazati, da je imela zapustnica dejansko sposobnost branja, ki je nujna predpostavka za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
VSL Sodba I Cp 1944/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora oporočitelj pri pisni oporoki pred pričami besedilo oporoke v celoti in naenkrat samostojno prebrati, da bi bila oporoka veljavna.
VSL Sodba I Cp 359/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke zgrešen, kadar so podane zgolj kršitve obličnosti, ki vodijo v izpodbojnost (npr. odsotnost prič pri podpisu).
VSRS Sklep II Ips 115/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zapis o uveljavitvi oporoke po smrti obeh zakoncev sam po sebi ne pomeni, da je oporoka pogojena le s hkratno smrtjo obeh, temveč se lahko razlaga kot dopolnjujoča se volja.
VSC Sklep I Cp 54/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila oporoka spoznana za veljavno, ker je zapustnik pred pričama prebral listino, potrdil svojo voljo ter se podpisal, čemur sta sledila podpisa prič.
VSL Sodba I Cp 2127/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnici sta neuspešno uveljavljali neveljavnost oporoke zgolj zaradi pomanjkanja notarske overitve, čeprav je bila oporoka sklenjena v skladu z zahtevami za pisno oporoko pred pričami.
VSL sklep II Cp 2768/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 25. člen ZD · 67. člen ZD · 7. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 -
Sodišče je štelo obličnostne pogoje za izpolnjene, čeprav se ena od prič ni natančno spomnila samega akta podpisovanja, je pa potrdila sočasno prisotnost in obstoj podpisa na listini.
VSL sodba I Cp 2301/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost oporoke, pri kateri je bila izjava oporočiteljice podana v sklopu enotnega pravnega dejanja, ki je vključevalo branje listine, podpis oporočiteljice in podpis prič.
VSM sodba I Cp 552/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zunajzakonski partner dedinje ne more biti veljavna oporočna priča, saj ga zakon v 68. členu ZD ne uvršča med osebe, ki smejo biti priče, kljub temu da bi ratio predpisa o preprečevanju vpliva na oporočitelja to lahko narekoval.
VSRS sodba II Ips 6/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za veljavnost oporoke nepomembno, ali je oporočitelj oporoko najprej podpisal in nato izjavil, da je njegova, ali obratno, če je šlo za enotno pravno dejanje.
VSL sodba in sklep I Cp 2379/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo kršitev načela kontradiktornosti, saj je sodbo oprlo na ugotovitev o manjkajoči izjavi oporočitelja, o kateri stranke niso imele možnosti izjaviti se pred zaslišanjem prič.
VSL sklep II Cp 308/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da različen vrstni red podpisovanja oporočitelja in prič ne vpliva na veljavnost oporoke.
VSL sodba II Cp 359/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti podpisovanje oporočitelja, njegova izjava o oporoki in podpisovanje prič opravljeni kot enotno dejanje, sicer oporoka nima pravnih učinkov.
VSL sodba I Cp 3929/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahteva po pismenosti izpolnjena, če je oporočitelj sposoben brati in vsaj delno pisati ter lastnoročno podpiše oporoko.
Sodba II Ips 491/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo vlogo prič v kontekstu zatrjevanih napak v obliki oporoke in navedb o uporabi različnih pisal pri popravku datuma.
Sodba II Ips 149/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da sorodstvena povezanost priče z oporočnim dedičem (v konkretnem primeru svakinja) ne predstavlja avtomatičnega razloga za neveljavnost oporoke po 68. členu ZD.
Sklep II Ips 362/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati kršitev obličnosti pri sestavi oporoke, saj je izvedeni dokazni postopek potrdil pravilno zaporedje dejanj in izjav oporočiteljice pred pričami.
Sodba II Ips 646/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oporoka ni veljavna, če priči nista bili navzoči pri celotnem aktu oporočanja, torej tako pri podpisu kot pri izrecni izjavi oporočitelja o vsebini listine.
Sodba II Ips 305/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost oporoke ob ugovoru ponarejenega podpisa oporočiteljice, pri čemer je poudarilo, da je za veljavnost bistven podpis oporočitelja, ne pa naknadna razglasitev listine.
VSL sodba I Cp 1737/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpoved tretje oporočne priče ni pravno odločilna, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja glede podpisa in navzočnosti dveh prič, ter da mora sodišče v primeru spora o pristnosti podpisa opraviti dokazno oceno z izvedencem grafologom.
VSK sklep I Cp 347/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali nerazpoznaven podpis na oporoki še vedno izpolnjuje zakonsko zahtevo po lastnoročnem podpisu oporočitelja.
Sodba II Ips 497/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali delna pismenost oporočiteljice (sposobnost podpisa in branja posameznih besed) zadostuje za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
VSL sodba II Cp 833/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se za lastnoročni podpis oporočitelja šteje tudi nečitljiv zapis ali parafa, če je bila podana z namenom potrditve oporoke.
VSL sodba II Cp 628/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost oporoke v kontekstu sočasne navzočnosti prič pri podpisu in vsebine oporočiteljeve izjave.
VSL sodba II Cp 1099/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je sposobnost branja in pisanja oporočitelja nujen pogoj za veljavnost pisne oporoke pred pričami, saj le tako lahko oporočitelj izvaja nadzor nad vsebino listine.
Sodba II Ips 379/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmožnost pisanja kratkih sestavkov in poznavanje številk zadoščata za izpolnitev pogoja pismenosti, tudi če je oporočiteljica pri izpolnjevanju poštnih obrazcev potrebovala pomoč.
VSL sklep II Cp 1086/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je oporoka neveljavna, ker zapustnica zaradi oslabelosti vida ni mogla prebrati zapisa, kar je bistvena predpostavka za veljavno izjavo volje pri tej obliki oporoke.
VSL sodba I Cp 1025/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila oporoka izpodbijana, ker so bile na mestu podpisa le neprepoznavne čačke, ki po mnenju izvedenca grafologa niso predstavljale veljavnega podpisa oporočiteljice.
VSL sklep II Cp 1533/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo po izvedenskem mnenju psihiatra za ugotavljanje opravilne sposobnosti priče, saj to ni pogoj za veljavnost oporoke.
VSK sodba Cp 649/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da oporoka, ki namesto podpisa oporočiteljice vsebuje le križec, ne izpolnjuje obličnostnih zahtev za pisno oporoko pred pričami.
VSL sklep I Cp 1466/93 — Višje sodišče v Ljubljani