plačilo nedolga
Sentenca
Pravica do zahtevka za vračilo plačila nedolga (191. člen OZ) je izključena, kadar plačnik ob izpolnitvi ve, da ni dolžan plačati, razen če si je pridržal pravico do vračila ali če je plačal pod prisilo. Določba se uporablja le v primerih izrecnega zavedanja o neobstoju obveznosti. Kadar plačnik v zmoti glede obstoja obveznosti plača nedolg, lahko zahteva vračilo tudi v primeru, ko je bila njegova zmota posledica lastne malomarnosti ali neskrbnosti.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uredba o enotni metodologiji in…)
- Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV)
- Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da zgolj vedenje o napaki pri enem obračunu ne pomeni avtomatičnega vedenja o napačnosti vseh kasnejših obračunov, zato pridržek pravice do vračila ni nujen za vsako nadaljnje izplačilo, če plačnik ni vedel za napako.
VDSS Sodba in sklep Pdp 494/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo argument dobroverne porabe sredstev kot ugovor zoper zahtevek za vračilo preplačanih potnih stroškov.
VDSS Sodba Pdp 437/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni plačal v izogib sili, saj bi lahko licenco pridobil tudi s sprožitvijo spora, hkrati pa si ob plačilu ni pridržal pravice do vračila.
VSL Sodba II Cp 1747/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je kondikcijski zahtevek dopusten tudi, če je plačnik v zmoti glede obstoja obveznosti ravnal neskrbno, saj 191. člen OZ omejuje vračilo le v primeru zavestnega plačila nedolga.
VSL Sodba I Cpg 116/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za vračilo preveč izplačane plače utemeljena, ker je do izplačila prišlo zaradi očitne računalniške pomote in ne zaradi zavestnega plačila nedolga.
VDSS sodba Pdp 743/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožeča stranka ni dokazala, da je bilo preplačilo plače izvedeno v zmoti, niti si ni pridržala pravice do povračila sredstev v trenutku izplačila.
VDSS sodba Pdp 421/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka ni izgubila pravice do vračila plačila za reklamirano blago, saj je plačilo izvedla pomotoma, ne pa z zavestjo o neobstoju dolga.
Sodba III Ips 84/2007 — Vrhovno sodišče