plačilo za opravljeno delo v javnem sektorju
Sentenca
Plačilo za delo javnega uslužbenca se določi na podlagi zahtevnosti nalog, ki jih delavec dejansko opravlja v okviru svojega delovnega mesta. Zahtevnost dela se presoja glede na vsebino nalog, odgovornost in stopnjo strokovne zahtevnosti, kar neposredno vpliva na uvrstitev v plačni razred (44. člen ZDR-1, 5. člen ZJU, 2. člen ZSPJS). Delavec ni upravičen do plačila za višji plačni razred, če ne izkaže, da so bile njegove dejanske zadolžitve primerljive z zahtevnostjo delovnega mesta, ki ga zahteva.
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uredba o delovni uspešnosti iz n…)
- Uredba o notranji organizaciji (Uredba o notranji organizaciji)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do razlike v plači, ker je bil v vtoževanem obdobju že uvrščen v plačni razred, ki je bil enak ali višji od plačnega razreda zahtevnejšega delovnega mesta, ki ga je občasno opravljal.
VDSS Sodba Pdp 13/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za višje plačilo, ker je ugotovilo, da je bilo delo tožnika kot soizvajalca predmetov na nadaljevalnih stopnjah manj zahtevno od dela nosilca predmeta, kar ne utemeljuje uvrstitve v višji plačni razred.
VDSS Sodba Pdp 244/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost do razlike v plači vojaka, ki je formalno opravljal eno dolžnost, dejansko pa drugo, pri čemer je izključilo možnost izplačila dodatka po 65. členu ZDDO na delovnih mestih, kjer ta ni predviden.
VDSS sodba Pdp 404/2013 — Višje delovno in socialno sodišče