pobot
Sentenca
Pobot (kompenzacija) je način prenehanja obveznosti, pri katerem se terjatev pobota z nasprotno terjatvijo, če sta obe terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Pobot je mogoč le med istima subjektoma, ki sta hkrati upnika in dolžnika drug drugemu, zato je pobot med osebami, ki niso v neposrednem medsebojnem obligacijskem razmerju, pojmovno izključen (336. člen ZOR). Enostransko pobotanje, opravljeno z internim nalogom brez upoštevanja zakonskih pogojev in predpisanega postopka, nima pravnega učinka prenehanja obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je terjatev, ki naj bi bila pobotana, zastarala še pred nastopom pogojev za učinkovit pobot.
VSL sodba II Cp 4191 /2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pobot terjatve med fizičnima osebama s terjatvijo, ki jo je imelo podjetje toženca do tožnika, ker ni izpolnjen pogoj identitete strank.
VSK sodba I Cp 263/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil poskus pobota s strani banke z internim nalogom neveljaven, saj ni šlo za pobot med dolžnikom in upnikom, poleg tega pa je bil izveden v nasprotju s pravili o nadzoru plačilnega prometa.
Sodba II Ips 548/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je tožena stranka kasneje prejela plačilo terjatve na podlagi izvršilnega naslova, ne izključuje pravice tožeče stranke do povračila zaradi že predhodno opravljenega pobota.
VSL sklep I Cpg 1133/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da predlog za medsebojno kompenzacijo vsebinsko predstavlja pravilno podano izjavo o pobotu, če iz nje jasno izhaja volja stranke za prenehanje obveznosti.
Sodba in sklep III Ips 68/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec kot fizična oseba ne more pobotati svoje obveznosti s terjatvijo, ki jo ima do tožeče stranke njegova gospodarska družba, četudi je toženec njen direktor in edini lastnik.
VSL sodba I Cp 807/99 — Višje sodišče v Ljubljani