pobot terjatev delodajalca z delavčevo plačo
Sentenca
Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca pobotati s svojo obveznostjo plačila brez delavčevega predhodnega pisnega soglasja, ki mora biti podano po nastanku delodajalčeve terjatve (136. člen ZDR-1). Vsako določilo pogodbe o zaposlitvi, ki bi omogočalo drugačne načine zadrževanja ali pobotanja plače, je neveljavno. Trditveno in dokazno breme glede obstoja in upravičenosti odtegljajev od plače nosi delodajalec, ki mora izkazati, da so bili odtegljaji opravljeni v skladu z zakonom.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je toženka neuspešno uveljavljala odtegljaje od plače zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede dejanskih okoliščin opravljanja dela v tujini, ki bi utemeljevale višino izplačanih dnevnic.
VDSS Sodba Pdp 514/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastnoročni zapis delavca z naslovom „Moja kompenzacija“ in podpisi na dobavnicah ne predstavljajo veljavnega pisnega soglasja za pobot terjatev iz naslova regresa za letni dopust.
VDSS sodba in sklep Pdp 224/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru delodajalec ni imel pisnega soglasja delavca za pobot domnevne terjatve za povračilo škode in stroškov mobilnega telefona z delavčevo plačo, zato je bil pobot nedopusten.
VDSS sodba Pdp 58/2015 — Višje delovno in socialno sodišče