pobot terjatev iz delovnega razmerja
Sentenca
Obveznost delodajalca za obračun in odvod davkov ter prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja temelji na prisilnih predpisih, zato se pobot terjatev delodajalca z delavčevo terjatvijo iz naslova odpravnine lahko izvede le do višine neto zneska delavčeve terjatve. Delodajalec ne more pobotati svoje terjatve z delavčevim bruto prejemkom v delu, ki se nanaša na zakonsko obvezne davke in prispevke, saj ti niso predmet proste razpolage strank in morajo biti ne glede na ugovor pobota obračunani in odvedeni v skladu z davčno zakonodajo.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pisno soglasje delavca za pobot ne pomeni avtomatične veljavnosti pobota, če delavec hkrati izpodbija obstoj in višino terjatev, ki jih delodajalec uveljavlja v pobot (v konkretnem primeru stroški škode in založeni stroški bivanja).
VDSS Sodba Pdp 543/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki je podpisal priznanje odgovornosti za škodo na službenem vozilu zaradi groženj delodajalca z izgubo zaposlitve, ni dolžan dopustiti pobota te terjatve s svojo plačo, če delodajalec ni izkazal dejanske višine škode.
VDSS Sodba Pdp 469/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more utemeljiti pobota s sklicevanjem na domnevna posojila ali izplačila gotovine brez ustreznega pisnega soglasja delavca.
VDSS Sodba in sklep Pdp 51/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je samovoljno pobotala plačo s svojo terjatvijo brez pisnega soglasja delavca, zato je bila dolžna izplačati zadržane zneske.
VDSS Sodba Pdp 432/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru omejilo pobot terjatve delodajalca iz naslova odškodnine zgolj na neto znesek delavčeve odpravnine, ker so davki in prispevki od bruto zneska predmet prisilnih javnopravnih obveznosti.
VSRS Sodba VIII Ips 76/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila odtegnitev plače neupravičena, ker delodajalec ni pridobil pisnega soglasja delavca, prav tako pa med strankama ni obstajal veljaven ustni dogovor o pobotu.
VDSS sodba Pdp 1453/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pobot terjatve za regres z delodajalčevim plačilom najemnine in tekočih stroškov stanovanja za delavca, čeprav delavec v svoji izjavi ni izrecno opredelil, katere terjatve pobota.
VDSS sodba Pdp 400/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je delodajalec dolžan povrniti odtegljaje plač, ker je enostransko pobotal svojo terjatev brez predhodnega pisnega soglasja delavca.
VDSS sodba Pdp 1198/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala pobot terjatev iz naslova plačanih računov z obveznostjo izplačila regresa, ker tožnik k takšnemu pobotu ni podal pisnega soglasja.
VDSS sodba Pdp 667/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se varstvo pred pobotom nanaša tudi na pravdne stroške, ki izvirajo iz spora o terjatvi iz delovnega razmerja, ker so akcesorne narave in delijo usodo glavne terjatve.
VSK sklep I Ip 327/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da so bili odtegljaji od plače zaradi kritja inventurnega primanjkljaja nezakoniti, ker delavec ni podal pisnega soglasja za pobot.
VDS sodba in sklep Pdp 639/2005 — Višje delovno in socialno sodišče